Land Rover Freelander 2,5 V6

7. 2. 2002 | Peter Kavčič
Deli

Nosi legendarno ime, ki se je proslavilo v najtežjih razmerah za tehniko in človeka. Ko so Angleži odkrili, da lahko upajo na kos pogače tudi med avtomobili, ki sicer spominjajo na prave terence, a so v resnici le avtomobili s štirikolesnim pogonom in z malce dvignjeno karoserijo, so izumili Freelanderja.

To je lahko zelo vsestranski avtomobil za »avanturiste« ali kot drugi družinski avtomobil za gospo bogatega moža, seveda pa (da ne bo pomote) dovolj dobro služi tudi kot prvo družinsko vozilo. Za celovitost ponudbe je poleg »navadnih« na voljo tudi prestižni Freelander z 2, 5-litrskim motorjem V6 in s samodejnim menjalnikom.

Zmogljiv šestvaljnik je dobrodošla popestritev v paleti motorjev, ki nimajo lahkega dela, saj je Freelander, še posebej ta v daljši, petvratni izvedbi, težak avtomobil. Pospeški in potovalna hitrost so zadovoljivi, s pridihom športnosti. Ni namreč lepšega zvoka od tistega, ko »pohodite« stopalko za plin in v nosu zarenči vseh šest valjev.

Samodejni menjalnik, ki ima tudi možnost športnega pretikanja po sistemu tiptronic, sicer ni najboljši v svoji vrsti, toda kljub temu ne razočara. Zadovoljivo hitro sledi ukazom desne roke (v športnem položaju), malce počasnejši, a za lagodno vožnjo ne prepočasen, je le v osnovnem položaju, označenem s črko D. Takrat menjalnik preklopi v višjo prestavo pod precej nižjimi vrtljaji. To se seveda pozna tudi pri nižji porabi goriva, s katero se Freelander 2, 5 V6 ne more pohvaliti. Povprečna poraba ob dinamični vožnji, ko je menjalnik večinoma v položaju D, znaša nekaj manj od 12 litrov na sto prevoženih kilometrov. Z menjalnikom v športnem programu pa boste porabo težko spravili pod trinajst litrov in pol.

Če se nameravate s takim avtomobilom veliko prevažati, velja dobro premisliti, ali se vam ta kombinacija motorja in menjalnika splača. Ob tem velja poudariti, da avtomobil ni narejen za sunkovito vožnjo, ker ima manjšo težavo s premehkim vzmetenjem. Ob vsakokratnem pospeševanju, zaviranju ali hitrem vijuganju skozi ovinke se karoserija prav nemarno nagiba. Ker se v luksuznem Freelanderju skriva tudi nekaj terenca, ne moremo mimo njegovih terenskih zmogljivosti. Samodejni menjalnik je tu vsekakor dobrodošel, saj se moč prenaša bolj enakomerno na kolesa in zato lažje premaga kakšno blatno vzpetinico. Sam menjalnik pa zelo dobro dopolnjuje močan motor, ki zagotavlja veliko navora in za ta avtomobilski razred dobro terensko prehodnost.

Toda svoj prvotni namen Freelander vseeno izpolnjuje predvsem na asfaltu in morda na nezahtevnem terenu. Je avtomobil za tiste, ki želijo nekaj več in so za to pripravljeni tudi plačati, ponudi pa jim tudi (na račun lepotnih dodatkov, motorja in menjalnika) dovolj dodatnega prestiža, da bodo sosedje zavistni.

Peter Kavčič

FOTO: Uroš Potočnik

Osnovni podatki
Prodaja: Summit avto d.o.o.
Cena osnovnega modela: 27.427,07 €
Cena testnega modela: 29.836,50 €
Moč: 130kW (177 KM)
Pospešek (0-100 km/h): 10,6 s
Največja hitrost: 182 km/h
Poraba po ECE, mešan cikel: 12,4l/100km
Tehnični podatki
Motor: 6-valjni - 4-taktni - bencinski - gibna prostornina 2497 cm3 - največja moč 130 kW (177 KM) pri 6250/min - največji navor 240 Nm pri 4000/min
Prenos moči: motor poganja vsa štiri kolesa - 5-stopenjski samodejni menjalnik - gume 215/65 R 16 H
Zmogljivost: največja hitrost 182 km/h - pospešek 0-100 km/h 10,6 s - poraba goriva (ECE) 17,2/9,7/12,4 l/100 km (neosvinčen bencin, OŠ 95)
Mase: prazno vozilo 1525 kg
Zunanje mere: dolžina 4382 mm - širina 1805 mm - višina 1828 mm - medosna razdalja 2557 mm - kolotek spredaj 1534 mm - zadaj 1545 mm - rajdni krog 11,6 m
Notranje mere: posoda za gorivo 59 l
Prtljažnik: normno 354-1319 l
Naše meritve
Pospešek 0-100km: 10,8s
1000m z mesta: 32,8s ( 154km/h)
Največja hitrost: 185km/h (V.)
Najmanjša poraba: 12,1l/100km
poraba na testu: 13,8 l/100km
Trušč pri 90km/h v 3. prestavi 66dB
Trušč pri 90km/h v 4. prestavi 65dB
Trušč pri 90km/h v 5. prestavi 64dB
Napake med testom: brez napak
Ocena
  • Freelander je s svojo podobo nekaj posebnega, lahko bi dejali, da je nenavaden. Z motorjem V6 v nosu pa postane prestižen. Samodejni menjalnik ni popoln, vendar bi ga kljub temu sprejeli, podvozja in neprijetnega nihajna ter pozibavanja karoserije pa zagotovo ne. Žal to malo pokvari sicer dober vtis.

Hvalimo in grajamo
motor
veliko predalov
preglednost
prepoznavnost
pogon
zadnja klop
velika ogledala
poraba
težka zadnja vrata
nima radia s CD- predvajalnikom
lega na cesti
razmetana notranjost