Land Rover Freelander2 TD4 CommandShift S

Toda vsaka stvar je za nekaj dobra, pravijo. Tisti, ki se še spomnite prvega Freelanderja, se boste strinjali, da je bil dober SUV. Mogoče ni bil idealen in res je tudi, da smo morali nanj precej dolgo čakati (glede na poslanstvo znamke bi moral na ceste zapeljati prej), je pa med sebi enakimi nedvomno poskrbel za osvežitev in v svet ponesel tehnologijo HDC, ki je še danes namenjena predvsem večjim in dražjim 'polterencem'.

Freelander 2 je nova zgodba. V primerjavi s svojim predhodnikom je zrasel, oblikovno je zdaj bližji večjima bratoma, predvsem pa je v marsikaterem pogledu odločno napredoval. To je opaziti že, ko vstopite vanj.

O nemogočem položaju sedenja ni več ne duha ne sluha. Sedeži so presenetljivo dobri, udobni in izdatno nastavljivi, enako velja za volanski obroč, plastika, čeprav na pogled deluje grobo – ampak takšna se Land Roverju, po pravici povedano, poda – na otip hitro razkrije, da je kakovostna, najlepše pri vsem pa je, da je notranjost mogoče barvno usklajevati z zunanjostjo, česar bodo zagotovo vesele dame.

Kaj pa moški? Zanje so poskrbeli s tehnologijo. Tako kot predhodnik ima tudi Freelander 2 stalen štirikolesni pogon, HDC, ki je po novem še 'pametnejši' (zdaj vas varno pripelje tudi na vrh hriba in ne samo z njega) in dovršen sistem za vožnjo po terenih Terrain Response s štirimi, podlagam pod kolesi prilagojenimi programi, ki vozniku in potnikom zagotavljajo še večjo stopnjo varnosti in suverenosti. O čigavi tehnologiji govorimo, ni dvoma. Land Rover je prevelik in premočan igralec v svetu terenskih vozil, da bi se o tem lahko spraševali.

To pa ne velja za nekatere druge stvari. Odličen položaj sedenja in dodelana ergonomija sta brez dvoma delo Nemcev.

Natančneje Bavarcev. Če iz serije 1 ali 3 presedete v notranjost Freelanderja 2, ne opazite le številnih oblikovnih podobnosti (gumb za zagon motorja, merilniki, oblika prestavne ročice …), ampak lahko celo uganete obdobje, v katerem je nastajala. Ja, tako zelo beemvejevska je. Da je BMW prispeval veliko svojega znanja, razkrije tudi seznam serijske opreme.

Skoraj vse kratice, ki jih najdete v njem (DSC, EBA, EBD, CBC …), so sicer namenjene münchenskim izdelkom. Za doplačilo dobrih 2.300 evrov si je pri dizlu (TD4) mogoče omisliti tudi šeststopenjski samodejni menjalnik (CommandShift).

Za kako vrhunski izdelek gre, verjetno povedo že podatki, da je prestav šest, da menjalnik omogoča ročno pretikanje in da se zna prilagajati voznikovemu načinu vožnje. Toda kaj pravzaprav zmore in kako hiter je, ugotovite le, če ga preizkusite, in resnica je, da se s tako dovršenimi izdelki lahko pohvali le peščica znamk na svetu, med katerimi Land Roverja do zdaj ni bilo.

Od pravkar omenjene tehnologije nič manj ne zaostaja motor. 2, 2-litrski turbodizelski štirivaljnik ima vse, kar morajo danes v sebi skrivati sodobni dizli. Štiriventilsko tehniko, dvojno odmično gred, glavo iz aluminija, skupni vod zadnje generacije, variabilni turbopolnilnik, 'overboost' ipd., in ko ga zaženete, bi brez oklevanja lahko rekli, da je tudi ta BMW-jev.

Pa ni. Tega agregata v Beemvejevi motorni paleti ne boste našli. Ga pa boste (od letošnjega poletja) pri Fordu. Natančneje v S-Maxih in Galaxyjih. To pa je le še en kamenček v mozaiku, ki dokazuje, da so dozdajšnji prevzemi Land Roverju in še zlasti Freelanderju predvsem koristili.

Ena od večjih hib prejšnjega modela je bila zagotovo motorna paleta. Osnovni bencinski motor v njej je bil prešibak (sposodili so si ga kar pri športnem MG-ju), šestvaljnik (pre)- požrešen, koma j dovolj zmogljiv dizel pa predrag. V Freelanderju 2 je zgodba precej drugačna.

Avto je zrasel, vstopil v nov razred (premium), predvsem pa na ceste zapeljal s tehnologijo, z motorji in opremo, ki v celoti upravičujejo njegovo napredovanje. Edina slaba stran, za katero so na koncu prav tako krivi Nemci, je cena. Osnovi Freelander 2 se začne pri dobrih 32.000 evrih, za takšnega, kot je bil testni (brez dodatne opreme), boste morali odšteti slabih 37.000, za najdražjega v ceniku pa tudi 48.000 ne bo dovolj.

Toda to je pač davek, ki ga zahtevajo visoka tehnologija, premium razred in ne nazadnje imidž znamke.

Matevž Korošec, foto:? Aleš Pavletič