Land Rover Range Rover Sport 2.7 TDV6 HSE

Kakšen nesmisel, bodo rekli nekateri. Preoblikovati vozilo, namenjeno brezpotjem, v športni avtomobil, vanj pospraviti udobje, ki bi ga z veseljem sprejele največje limuzine, in vse skupaj ponuditi gospodom in seveda gospem (naj mi oprostijo, prosim), ki se v naravo podajo morda največ dvakrat letno. Ja, to verjetno ne bi smelo obroditi sadov. Pa se motite. Razred cestnih terencev je v vzponu. Je hit, po katerem premožnejši dobesedno hlastajo. In je trend, pred katerim je moral kloniti celo sam Land Rover.

Kam se vrti svet? Meščansko zaobljene linije, s katerimi se bahajo sodobni cestni terenci, v naravi ne bi preživele niti enega dneva. In zakaj potem štirikolesni pogon? Ga tak avto sploh potrebuje? Povsem napačno vprašanje. Odgovor je vendar jasen: da. Pa ne zaradi varnosti ali potrebe po premagovanju ovir, ampak zaradi ene same in preproste stvari - prestiža. In to je tudi edini odgovor na vsa vprašanja, ki sledijo in s katerimi so se dolgo ukvarjali tudi pri Land Roverju. Morda celo predolgo, saj so med tem v razredu zavladale znamke, ki do tistega trenutka nikoli niso razmišljale o terencih. Na koncu pa vendarle štejejo izkušnje.

Projekta Range Sport so se pri Land Roverju lotili z vso resnostjo. Range Stormer, ki so ga predstavili v Detroitu, naj bi samo podžigal, so dejali. V resnici pa so z njim preizkušali javnost in njene odzive. Tovarna, ki se spopada s težavami, si vendar ne more privoščiti finančnega poloma. Tudi zato so ubrali svojo pot in Sporta v večji meri sestavili iz delov, ki so jih našli doma. In v tem ni nič slabega! Še danes nadvse lep in prestižni maksiterenec Range Rover je v tistem trenutku komaj dobro privekal na svet.

Pregrešno lepo oblikovanje je bilo torej treba le še nekoliko dodelati, mu vliti nekaj agresivnih linij in dodati napis Sport. Mehanika bi bila lahko večji problem - Range Roverjeva je bila premalo športna - pa je prav v tistem obdobju novi Discovery na testnih poligonih preživljal svoje zadnje dni, kjer se je izkazal z odličnimi lastnostnimi, ki bi bile kot nalašč za Sporta. Kombinacija dveh avtomobilov se redko obnese, toda tokrat se je. Na ceste je zapeljal terenec, ki je ob svojem prihodu marsikomu dobesedno vzel sapo.

Ker je bila Discoveryjeva medosna razdalja za Sportove potrebe še vedno nekoliko predolga, so jo skrajšali. Za slabih petnajst centimetrov. To je seveda pomenilo, da bo krajša tudi karoserija, ki stoji na osnovi (body on frame) in ne pritrjena na okvirju, kot smo bili tega vajeni. Podvozje je s svojimi štirimi posamičnimi obesami in z zračnimi vzmetmi kot nalašč za hitra potovanja. Manj to velja za dinamična vijuganja po ovinkastih cestah, kjer se zračno vzmetenje izkaže za preveč udobno, zaradi česar Sport ’zaplava’.

Ampak bodimo odkriti, tega avtomobila si ne boste omislili zato, da bi z njim dirkali med ovinki. Pa tudi zato ne, da bi se ob koncih tednov udeleževali ’off-road challengeev’, čeprav njegov pogon zmore precej več, kot sta sposobna prenesti karoserija in vaše srce ob pogledu na grobe veje in skale. Ne pozabimo, pogonski sklop je v celoti sposojen pri aktualnem Disocveryju. V testnem Sportu je to veljalo tudi za motor in menjalnik. Šestvaljni 2, 7-litrski turbodizelski motor se je že nekajkrat izkazal za vrhunski izdelek in če ne bi tokrat govorili o Range Roverju Sport, bi to lahko ponovno zapisali.

Ogromna količina navora (440 Nm) in spodobna zaloga moči (190 KM) bi morali zadoščati. In za vsakodnevno potrebe tudi zadoščata. Moči je celo toliko, da pri številki 195 km/h elektronika vsakič znova prekine vžig in grobo ustavi divjanje. Pa čeprav iz notranjosti hitrosti sploh ni čutiti in Sport povsem mirno požira kilometre. Še toliko bolj nerazumljiva se zdi takšna odločitev inženirjev, ko prvič grobo pohodite stopalko zavore. Na naših meritvah se je ta dve in pol toni težka pošast ustavila v le 36, 8 metra.

To pa je rezultat, ki ga stežka dosežejo celo avtomobili, ki bi jim veliko lažje dodali pridevnik športni. Ampak vrnimo se k motorju. Zameri, ki si ju zasluži, sta lenobnost v spodnjem delovnem območju (naj poudarimo, da govorimo o športnem terencu! ), za kar lahko del krivde naprtimo sicer odličnemu šeststopenjskemu ZF-ovemu samodejnemu menjalniku, in velika poraba goriva. Ob priganjanju ta brez težav skoči čez sedemnajst litrov na sto prevoženih kilometrov, pri umirjeni vožnji pade na trinajst, toda pod desetimi litri se s tem Land Roverjem ne boste vozili.

Pa kaj potem. Ob ceni 12, 3 milijona tolarjev, kolikor zahtevajo za osnovnega Sporta, to res ne bi smel biti problem. Kljub viharnemu stanju, ki trenutno vlada na trgu surove nafte. Toda če razmišljate o Sportu in če imate možnost, doplačajte še tistih 3, 5 milijona in si omislite paket opreme HSE. Res je, ni poceni, zato pa poleg dobite pregrešno lepo urejeno notranjost, ki jo krasijo svetlo usnje, umirjeni zeleni odtenki in vrhunski dodatki iz svetlega lesa. Pa to še ni vse.

Poleg sodijo tudi navigacijski sistem Premium z glasovnim ukazovanjem, barvnim zaslonom, ki se odziva na dotik, in sporočilnim centrom. Za ozvočenje so poskrbeli strokovnjaki iz Harman & Kardona, tu so še 19-palčna lahka platišča, biksenonska žarometa, tipala za pomoč pri parkiranju in vsa preostala oprema pa so tako ali tako vključeni že v manj razkošna paketa (S in SE), zato so samoumevni.

In s tako opremljenim Rangom Sport se potem resnično počutite nekoliko nad preostalimi. Pa ne zaradi poudarjene višine od tal, ki je značilna za terenska vozila. Mnogo bolj so za to krivi vrhunska mehanika, odlična zvočna izolacija, arhitektura notranjosti, kakovostni materiali in prvovrstna oprema. To pa so tiste stvari, ki ločijo običajne avtomobile od ’razkošnežev’, namenjenih izbrancem.

Matevž Korošec

Foto: Aleš Pavletič