Lexus RX 400h Executive

Hibrid. Prihodnost, ki se je še vedno malce bojimo. Če vam ponudim (neugledne) ključe Lexusa RX 400h, boste verjetno najprej prebledeli, nato pa s strahospoštovanjem vprašali: »Kako pa dela? Ga bom sploh znal peljati? Kaj pa, če odpove poslušnost? « Zaradi teh vprašanj ni treba zardevati, saj smo si jih zastavili tudi pri Avto magazinu. Ker ni neumnih vprašanj, le odgovori so lahko nesmiselni, bomo prešli na kratko razlago.

Toyota je eden od vodilnih izdelovalcev avtomobilov, ki v redni ponudbi ponuja kar nekaj hibridnih avtomobilov. Pomislite le na večkrat nagrajenega, čeprav ne najlepšega Priusa. In če gledamo na Lexusa kot na Nadtoyoto, torej prestižno znamko, ki ponuja predvsem izvrstno kakovost izdelave, luksuz in prestiž, potem ne moremo mimo različice RX 400h. Seveda se moramo najprej zavedati, da je RX 400h že pravi starček: kot prototip so ga namreč predstavili že v Ženevi leta 2004, istega leta v Parizu pa tudi kot serijsko različico. Zakaj torej veliki test avtomobila, ki je star že tri leta? Ker je RX izredno dobro sprejet med kupci, ker je Lexus pred kratkim zaživel tudi v Sloveniji in ker ima v sebi (še vedno) toliko nove tehnologije, da je prostora za opis vseh novosti vedno premalo.

Delovanje Lexusa RX 400h lahko opišemo v nekaj stavkih. Poleg 3, 3-litrskega bencinskega motorja V6 (155 kW) ima še dva elektromotorja. Močnejši (123 kW) pomaga bencinskemu motorju poganjati prednji kolesni par, šibkejši (50 kW) pa skrbi za delovanje zadnjega para. V osnovi je torej štirikolesno gnan, čeprav vam svetujemo, da ne rinete na prezahtevne kolovoze. Menjalnik je neštetostopenjski samodejni – potisnete v D in avtomobil gre naprej, prestavite v R in avtomobil gre nazaj. In še opozorilo: ko ga zaženete, se ne bo zgodilo čisto nič.

Na začetku bo sicer nastala neprijetna tišina (če ne upoštevamo kletvic nepoučenih, češ zakaj ne dela), a bo po večdnevni uporabi ta postala zelo prijetna. Napis ‘Ready’ na levem merilniku, ki je pri drugih avtomobilih merilnik vrtljajev, pri Lexusu RX 400h pa merilnik porabljene moči, pomeni, da je avtomobil pripravljen za akcijo. Po navadi delujeta elektromotorja le pri majhnih hitrostih in zmernem plinu (mestna vožnja), nad 50 km/h pa vselej samodejno priskoči na pomoč še klasičen bencinski motor na notranje zgorevanje. Torej zelo na kratko: če boste razumeli začetno tišino in to, da vam pri vožnji ni treba delati nič drugega kot pritiskati na stopalko za plin, potem vam želim srečno vožnjo. Preprosto, kajne?

Prav zaradi preprostosti uporabe in izvrstnega delovanja začneš premišljevati, zakaj ni več te tehnologije na cestah, če pa tako dobro deluje? Odgovor je seveda preprost. Zaradi premalo zmogljivih akumulatorjev, drage tehnologije (za vzdrževanje žal ne vemo, bi pa z veseljem temeljiteje preizkusili avtomobil na 100 tisoč supertestnih kilometrih) in razširjene teorije, ki pravi, da so takšni hibridi le korak proti končnemu cilju, avtomobilom na gorivne celice. Lexus RX 400h ima pod zadnjo klopjo 69-kilogramski prisilno zračno hlajen visokonapetostni akumulator NiMh, ki napaja tako prednji (ki se zavrti do 12.400 vrtljajev v minuti) kot tudi zadnji elektromotor (10.752 vrtljajev).

Če ne bi merili prostornine prtljažnika primerljivih tekmecev (Mercedes-Benz ML 550 l, Volvo XC90 485 l), bi nas Lexus zlahka zavedel, da je njegov 490-litrski osnovni prtljažnik med največjimi. Ima pa pri zloženi zadnji klopi (zadnja sedeža se lahko neodvisno preklopita, prav tako prilagodljiv je tudi sredinski del naslona) prostora za kar 2.130 litrov, kar je celo več od bistveno večjega Audija Q7. Že tako tihemu in uglajenemu bencinskemu motorju V6 (24 ventilov, štiri odmične gredi s sistemom VVT-i) sta priložena še dva elektromotorja.

Med prednjim vodno-oljno hlajenim brezkrtačnim sinhronskim elektromotorjem in bencinskim motorjem sta še generator in dva planetna menjalnika. Generator je sicer namenjen proizvajanju električne energije za polnenje akumulatorja, vendar se uporablja tudi za zagon bencinskega motorja in za pogon enega od omenjenih menjalnikov, ki v takšni kombinaciji deluje kot neštetostopenjski samodejni menjalnik. Drug planetni menjalnik poskrbi le za znižanje visokih vrtljajev pogonskega elektromotorja.

Oba pogonska elektromotorja pa lahko delujeta tudi v obratni smeri. Energija se tako pri zaviranju regenerira, torej se (znova) pretvori v elektriko in shrani, s čimer se poraba energije seveda zmanjša. Servovolan in kompresor klimatske naprave sta električna – prvi zaradi varčevanja goriva, drugi pa zato, da klimatska naprava deluje tudi takrat, ko avtomobil poganjata elektromotorja. Tako ni nič čudnega, da je bila povprečna testna poraba zmernih 13 litrov. Še vedno veliko, pravite? Pomislite na to, da ima RX 400h v bistvu 3, 3-litrski bencinski motor in da premika skoraj dve toni. Primerljivi Mercedes-Benz ML 350 je porabil 16, 4 litra na 100 prevoženih kilometrov. Z zmernejšo desno nogo bi bila poraba verjetno okoli 11 litrov, ob tem pa ne smemo pozabiti niti na manjše onesnaževanje, s katerim se lahko pohvali hibridni Lexus.

Medtem ko smo bili navdušeni nad tehniko, pa so nas malce razočarale vozne lastnosti. Električni servovolan je preveč posreden in podvozje premehko za uživanje pri vožnji skozi ovinke. V RX 400h bodo uživali le tisti, ki se bodo vozili umirjeno, še najraje samo na elektromotor, in poslušali vrhunsko glasbo, ki jo ponuja izvrstno zvočno izolirana Lexusova notranjost. Sicer pa vam bo mehkejše podvozje razdražilo želodec in vašo boljšo polovico ter utrudilo že tako potne dlani.

Leseni dodatki na volanskem obroču so nekaterim sicer všeč, a niso prav nič prijetni, če se morate boriti, da avtomobil ostane na cesti. Lexus RX 400h ima to grdo lastnost, da pri polnem plinu iz zaprtega ovinka deluje kot avtomobil na prednji pogon (kar pa v resnici tudi je, saj ima na prednjem kolesnem paru bistveno več moči kot na zadnjem). Zaradi močnega motorja (hm, oprostite, motorjev) malce ‘trga’ volanski obroč iz rok, notranje kolo pa hoče, preden se vmeša stabilizacijska elektronika, prej iz ovinka kot zunanje. Testni Lexus ne dobi torej nič kaj spodbudne ocene za vozno dinamiko, saj imaš v njem občutek, kot da se voziš s starejšim velikanom z ameriških cest. Hudiča, saj v bistvu to tudi je!

Smo pa seveda uživali ne samo zaradi tišine in vrhunske glasbene predstave, ampak tudi zaradi opreme. V testnem avtomobilu ni manjkalo usnja, lesa in elektrike (nastavljivi in dodatno greti sedeži, v vseh smereh nastav­ljiv volanski obroč, strešno okno, odpiranje in zapiranje vrat prtljažnika z gumbom) ter tudi ne elektronskih pripomočkov (kamera za lažje vzvratno vožnjo, navigacija) in možnosti temeljitega uravnavanja notranjih pogojev (dvodelna samodejna klimatska naprava). Pri opremi ne smemo pozabiti niti na ksenonske žaromete, ki samodejno svetijo v ovinek (15 stopinj v levi ovinek in pet stopinj v desni). Če smo natančni, RX 400h ne ponuja nič novega, vendar se bo umirjen voznik v njem počutil dobro. Posebno, bi lahko rekli.

V poplavi podobnih avtomobilov (beri ML, XC90, Q7 itd.) je Lexus RX 400h pravi posebnež. Medtem ko ste kdaj pomislili, da je v temnem Mercedes-Benzu, Audiju in tudi Volvu za volanom malopridnež, po domače povedano mafijec, vozniku Lexusa ne boste tega nikoli pripisali. In če smo odkriti – hibridi tudi niso tako zanimivi za tatiče avtomobilov, saj na jugu in vzhodu elektrika še nima prihodnosti. Torej bi med pluse zlahka pripisali še brezskrben spanec.

Aljoša Mrak, foto: Aleš Pavletič