Mazda MX-5 1.8i Challenge

Kabrioleti so fina stvar. Novejši s trdo zložljivo streho in z dovolj prostora za štiri še toliko bolj, ker so uporabni vse leto. Toda prave intimne užitke vam še vedno lahko pričarajo le roadsterji. Pogon zadaj, motor spredaj (še bolje je, če je tudi ta zadaj), prostor za dva in majhna shramba za prtljago. To je to!

MX-5 se s to zasnovo postavlja že od vsega začetka, tj. od leta 1989, ko je prvič prišel na trg. Ja, prav ste ugotovili, letos praznuje 20 let. Mi mu ob tem jubileju izrekamo čestitke, doma pa so mu ob tej priložnosti pripravili 'zabavo' in ga poslali v lepotilni salon.

Kozmetična preobrazba, s katero so ga pomladili, ni revolucionarna, je pa vseeno opazna. Povsem nova sprednja maska ima zdaj petkotno obliko, prostor okoli sprednjih meglenk (testni ju ni imel) je zdaj agresivnejši, sprednja žarometa ostrejša, dinamičnost ob straneh poudarjajo izbočeni blatniki in na novo izoblikovani pragovi, zadaj pa za to skrbijo nove luči in odbijač. Vse drugo ostaja nespremenjeno.

Podobno kot v notranjosti. Spremembe v potniškem prostoru so še za odtenek bolj diskretne, predvsem pa narejene z mislijo, da vam naredijo življenje še lepše in prijetnejše. To velja tudi za predal na sredinskem grebenu, ki je po novem modularen in lahko drži dve pločevinki s pijačo ali pa pred nezaželenimi pogledi skriva manjše drobnarije.

Odlagalnih površin v MX-5 tudi sicer ni malo, če jih znate seveda pravilno zapolniti. Sorazmerno velik predal je pred sovoznikom pa med sedežema, dva uporabno velika se skrivata za njima, v vratih sta še dve držali za pijači, pod njunima ročajema pa dva majhna mrežasta predala.

Se zanašate na prtljažnik? Imate prav, ta je največji od vseh (150 l), toda če boste vse, kar ste se namenili vzeti s seboj, pospravili v eno potovalko, to ne bo najboljša poteza. Raje se odločite za več manjših in bo šlo.

In potem le še 'skočite' na voznikov sedež, odprete streho – to storite tako, da sprostite varovalko in streho preprosto potisnete nazaj – zaženete motor in že lahko pozabite na vse drugo. Testna 'Mazdica' je imela to smolo, da se njene mehanike inženirji niso kaj prida dotikali.

To so storili le pri močnejši, dvolitrski, ki je zdaj na voljo s 160 'konji', robotiziranim menjalnikom in komandami na volanskem obroču, če ste za to seveda pripravljeni doplačati. Toda nedotaknjene je vseeno niso pustili. Sprednji del je na novo uglašen, zaradi česar MX-5 ponuja več užitkov v vožnji, pravijo pri Mazdi, enako velja za izpušni sistem, ki je v vseh različicah postal agresivnejši, na novo so preračunana še prestavna razmerja v menjalniku in resnica je, da lahko tudi s to 'Mazdico' prav lepo uživate, če se znate odpovedati športno dirkaškim užitkom.

Ravno prav trd volanski mehanizem potrebuje le 2, 6 zavrtljaja od ene do druge skrajne točke, karoserija je toga, veliko bolj kot pri običajnih kabrioletih, menjalnik je hiter, s kratkimi prehodi in izredno natančen (ko bi bil le še šeststopenjski) in sedež ravno prav športen, da ne skopari z udobjem.

Da so roadsterji namenjeni doseganju hitrostnih rekordov, je popolnoma napačno prepričanje, ki vlada med ljudmi. MX-5 je narejen za nizanje ovinkov, ki jih najdete na cestah zunaj strnjenih naselij, in teh se, verjemite, zlepa ne naveliča. Tako kot srečnež, ki sedi v njem in ga usmerja skoznje. To, kar MX-5 ponudi svojim lastnikom, z vožnjo (v najbolj suhoparnem pomenu besede) nima več veliko skupnega, temveč veliko bolj spominja na igračkanje. In verjemite nam, to bi lahko počeli ves dan.

Če ste seveda uživač. Če pa so vaše ambicije večje, pokukajte malo višje po ceniku, iz žepa potegnite še tistih 1.300 evrov in posezite po dvolitrski različici. Razlika v ceni je veliko manjša, kot obljubljajo tehnični podatki.

Matevž Korošec, foto: Aleš Pavletič