Mazda2 1.3i (63 kW) TE Pro

Ste jo že videl? Zagotovo ste jo. Majhen, simpatično igriv avtomobil(ček), ki s predhodnikom razen imena nima skoraj ničesar skupnega. Bravo! Pri Mazdi so med prvimi dojeli, da majhen mestni avtomobil in enoprostorska zasnova ne gresta skupaj. Poskusili so in se opekli, zato tega verjetno ne bodo več ponovili. A to še ni vse. Še nekaj so ugotovili prej kot večina evropskih proizvajalcev ? da je bistvo mestnega avtomobila v majhnih zunanjih merah ter okretnosti, in ne v udobju. Nova Mazda2 že na pogled ni tako velika, resna in limuzinsko udobna kot njeni evropski tekmeci, toda vsega tega pri njej ne boste pogrešali, saj v sebi skriva igrivost.

Dober recept za to, kakšen mora biti simpatičen mestni avtomobil(ček), poznajo pri Mazdi že vrsto let. Se spomnite Mazde 121? Pa ne tistega modela, ki so ga kasneje izdelovali pri Kii pod imenom Pride. Mislimo na njegovega naslednika, ki se ga je zaradi reklam­nih sporočil hitro prijel vzdevek Big little fellow. Limuzinske linije, kupolasta oblika in platnena streha, ki jo je bilo mogoče dobiti za doplačilo, so pri kupcih sprožile dovolj močna čustva, da so začeli posegati po njem. Verjemite, kaj takšnega se lahko zgodi tudi novi Mazdi2.

Zaradi svoje zasnove je dovolj sodobna, da bo preživela težke čase, ki se nam obetajo v bližnji prihodnosti. Najmanjša Mazda namreč ni le manjša od večine svojih tekmecev, ampak tudi veliko lažja. Zaradi premišljene konstrukcije in izbire materialov tehta osnovni model le dobro tono (1.030 kg), najtežji pa komaj 25 kg več. In verjemite, manjša teža se pozna tudi pri poskočnosti, okretnosti in porabi goriva. Ampak o tem kasneje.

V dolžino meri Mazda2 okroglih 390 cm, kar pomeni, da se postavlja vštric s Fordovo Fiesto (392, 5 cm), Toyotinim Yarisom (380 cm) in Nissanovo Micro (371 cm). Novi Clio, Fiat Grande Punto in Peugeot 207 ? papa. Mazda2 ostaja to, zaradi česar je prišla na svet ? torej mestni avtomobilček, in ne avtomobil, ki se hoče vriniti v razred družinskih kombilimuzin. Ker je oblikovalcem kljub majhnim zunanjim meram in dinamični ter igrivi obliki uspelo zadaj vriniti še par stranskih vrat, ki pa jih verjetno sploh ne boste opazili – ja, tako nemoteča so ? , lahko brez zadržkov rečemo, da glede uporabnosti prav v ničemer ne zaostaja za preostalimi modeli.

Da ugotovite, da o igrivosti pri snovanju tega avtomobila niso samo razmišljali, ampak so se ji resno posvetili, je dovolj, da odprete vrata. Znotraj vladajo v glavnem okrogline. To velja za skoraj vse, kar uzrete oziroma otipate: za nadstrešek armaturne plošče, zračnike, vrtljive gume za uravnavanje prezračevanja, glavo prestavne ročice, okvir zaslona avdiosistema, gumb za uravnavanje glasnosti in seveda za volanski obroč, držalo za pijačo na sredinskem grebenu in ne nazadnje za merilnike. Simpatično, vendar z eno pomanjkljivostjo.

Ob vsem zanosu, s katerim so se lotili oblikovanja notranjosti, so pozabili na informacije. Danes, v času informacijske tehnologije, si življenja brez njih skoraj ne znamo predstavljati. Da ni merilnika za temperaturo hladilne tekočine in namesto njega to delo opravlja modra opozorilna lučka, še nekako gre. Ni pa v redu, da ni klasičnega merilnika količine goriva v posodi oziroma da to na zaslonu prikazujejo črno obarvane točke iz tekočih kristalov. Kako polna oziroma prazna je v resnici posoda za gorivo, si ne boste nikoli povsem na jasnem.

Prav tako ni v redu, da sta prikazovalnik zunanje temperature in potovalni računalnik na voljo šele s paketom opreme TE Plus, ki ga najdemo tik pod vrhom. Lepo prosim, dragi gospodje pri Mazdi, te nezahtevne napravice danes res niso več tako drage, da jih v svoj najmanjši model ne bi mogli vgrajevati bolj množično. (Pre)majhen, da bi lahko bil uporaben, se zdi tudi zaslon avdiosistema. A naj vas pomirim: če se, ko se usedete v to Mazdo, posvetite počutju, vam te stvari ne bodo grenile življenja.

Kljub kompaktnim zunanjim meram se spredaj sedi dobro. To velja tudi za zadnjo klop, če nanjo odskakljata dva do deset ali 12 let stara otroka. Še najmanjši se v zdi prtljažnik, ki je sicer globok in recimo temu pravih oblik, toda zaradi 250 litrov prostornine od njega ne smete pričakovati preveč. Več prostora za prtljago nastane, ko potnikov zadaj ni in je mogoče klop podreti (60 : 40) in zložiti. Vseeno pa tudi v tem primeru čudežev ne smete pričakovati. Prostor sicer naraste, ni pa posebno dolg in nima ravnega dna, kar je po svoje razumljivo ? če hočemo večji osnovni prtljažnik, mora biti ta poglobljen, to pa pomeni slovo od ravnega dna.

A bodimo odkriti in se raje vprašajmo, ali je pri Mazdi2 sploh pošteno razmišljati o tem, koliko lahko prepelje. Danes nam trgovci že ob vsakem nekoliko večjem nakupu ponujajo brezplačne prevoze izdelkov na dom. Zakaj bi torej obremenjevali avtomobil ? če je že nujno in je treba nekako preživeti aktiven konec tedna, imamo že vrsto let na voljo strešne prtljažnike.

Tudi v obliki kovčkov. Predvsem pa, Mazda2 ni dostavni avto, na svet je prišla namreč zato, da prevaža vas in člane vaše družine oziroma prijatelje ter da pri tem skrbi za čim več veselja. Veselja? Ja, prav ste prebrali. Tako kot sem užival s to Mazdo, že dolgo nisem s kakšnim podobnim avtomobilom. Da pa ne bo pomote ? pod njenim pokrovom se ni skrivalo prav nič nenavadnega. Povsem običajen motorček s sredine ponudbe in klasičen ročni petstopenjski menjalnik.

Za užitke se je treba zahvaliti celot­nemu paketu. Platišča so 15-palčna s pnevmatikami Toyo 185/55 R 15. Nič posebnega torej, toda podvozje je nastavljeno tako, da vas v vsakem ovinku zamika, da bi se skozenj zapeljali nekoliko hitreje. Po tem kličejo tudi trikrak obroč, volanski servomehanizem z 2, 5 zavrtljaja od ene do druge skrajne točke in dobre povratne informacije, ki vam jih nudi. Prestavna ročica je vpeta višje kot pri večini tekmecev.

Nekako tako, kot smo vajeni pri enoprostorcih; torej je ves čas pri roki. Zaradi posrečeno hitrega in natančnega menjalnika z ne predolgimi gibi ročice pogosto poseganje po njej ni nadležno. To pa sploh ni potrebno, če vam ni do dinamične vožnje. 1, 3-litrski štirivaljnik je zaradi tehnologije sekvenčnih odpiranj ventilov v nizkih vrtljajih dovolj prožen in v visokih dovolj močan, da je njegovo delovno območje dovolj široko. Pravzaprav lahko rečemo, da so zmogljivosti (tudi zaradi majhne mase avtomobila) tako dobre, da vas želja po močnejšem agregatu sploh ne prešine.

Pa čeprav obstaja. Ta motorček mu povsem ustreza, zna biti varčen, ko je to potrebno, in dovolj poskočen, ko si zaželite živahnejše vožnje. Priznam pa, da se ne bom prav nič čudil, če bo v prihodnjih letih na trg zapeljala tudi različica MPS. Za tako dobro osnovo, kot se skriva pod simpatično obliko Mazde2, se res ne spodobi, da je v vrhu ponudbe le en motor, ki prestopi mejo 100 ‘konjskih’ moči. Pa še temu to le komaj uspeva.

Vrnimo se nazaj k vsakdanji uporabnosti Mazde2, in da vas ne bo begalo, razjasnimo naslov Dva za štiri. Če boste pogledali v prometno dovoljenje, boste videli, da to ne drži. Mazda2 je registrirana za pet oseb. Vendar če se hočete imeti lepo in ostati veseli, vam svetujem, da ste v notranjosti vseeno le štirje potniki.

Matevž Korošec, foto: Aleš Pavletič