Mercedes-Benz A 170 CDI Elegance

Kupite si takle podaljšani A, pa bo izjava tudi resnična. Če je A daljši za 17 centimetrov, ima uradno nekje v imenu črko L, ki tam stoji namesto besede »lang« oziroma dolg. Tega smo pri predvsem večjih nemških vozilih že nekaj časa vajeni, ampak pri Benzovem Aju prinese dolžina veliko več, kot si lahko sprva mislite.

Prodajalci vam ne bodo povedali, da kratki in dolgi A nista enako vredna, čeprav bi površen pogled v cenik to namigoval. Pri dolgem A z osnovno opremo (Classic) boste dobili nekaj manj v primerjavi s kratkim: komolčni naslon med sedežema, daljinsko osrednjo ključavnico in še kaj. To bo treba doplačati. Ampak ta malenkost je pravzaprav edina slabost daljšega Aja, upoštevajoč, da vam je zunanja dolžina po godu.

Če se boste lotevali malega Merca s takšnim, torej dolžinskim bremenom v želodcu, ste že na napačni poti. Kakorkoli obrnete, je prav nova dolžina njegova boljša stran. Že če ga le pogledate z boka, ne boste opazili neskladnosti, ki bi jo prineslo 17 novih centimetrov, naloženih v zadnji bočni par vrat, izmerljivih pa seveda tudi med kolesoma in na koncu seveda med skrajnima točkama na odbijačih. Dvigajoča spodnja linija šip v vratih se enako zvezno konča v nekoč nenavadnem, zdaj pa že čisto vsakdanjem trikotnem okencu čisto zadaj na boku kot pri krajšem bratcu, gledano v celoti pa se zdi A L tudi precej zrelejši.

Ni pretiravanje! Odprite zadnja vrata na boku; ne poznam nog, ki bi tam trpele, stisnjene v prednji sedež, čeprav je sedalni del klopi še vedno nekako nerodno nizko glede na tla v kabini. Ampak tu čudežev pri Aju ne bo - je tako zasnovan, da je njegov bivalni del visoko nad tlemi. Tu je nekaj zamere še od prej: čeprav je videti visok, v njem ni toliko prostora v višino, kot bi ocenili na prvi pogled. Preverite na strani z našimi meritvami.

Na tole z merami velja biti pozoren: višina in širina kokpita sta natančno takšni, kot ju lahko pričakujete od avtomobila spodnjega srednjega razreda. Tisti čudež je le v dolžini, v Stuttgartu pa so poskrbeli še za nekaj smetane z dodatno nastavljivostjo zadnjega dela v dolžino, in to po tretjini, kakor je klop tudi zložljiva. Skladno z lego zadnje klopi se spreminja tudi prostornina prtljažnika, ki je v osnovnem položaju enako velik kot pri krajši različici, v največjem možnem pa je zaradi več prostora med osema večji za skoraj 200 litrov.

Čeprav je daljši, je A L (zunaj) še vedno kratek. Dovolj kratek, da ne uide v višji avtomobilski velikostni razred, in dovolj kratek, da ne zahteva dodatnih vozniških veščin. Pišem zato, ker sem prepričan, da se bo marsikateri potencialni kupec (kupka? ) najprej vprašal prav to. Brez skrbi torej, ne pa tudi brez previdnosti!

Prav očitno je daljša medosna razdalja veliko prispevala k legi na cesti in k voznemu udobju, v obeh primerih pa v prid. Zdaj se A kot L vozi veliko bolj uglajeno, precej lepše in manj nemirno vozi v ovinke ter precej bolj elegantno prenaša vzdolžne valove. Kratke sicer požira enako uspešno kot prej, tisti daljši pa veliko manj zanihajo karoserijo. Zdaj pride do izraza tudi tisto, kar Angleži imenujejo »handling«, slovenščina pa nima čisto pravega nadomestka. Kakorkoli, A L je za voznika pa tudi za potnike med vožnjo precej prijaznejši od Aja brez L.

Od voznosti velja nekaj skrbi posvetiti le gumam, ki bi na oko izdale visok hitrostni razred, a zmorejo le tja do hitrosti 190 kilometrov na uro. To samo po sebi niti ni narobe, saj tudi takšen 170 CDI ni športnik po duši; tovarna obljublja 180, merilnik pokaže 187 kilometrov na uro, resnica pa je kot navadno nekje vmes. Bolj skrbijo gume na mokrem, saj niso dovolj prepričljive, zato velja biti še posebej pozoren, ko je asfalt namočen z vodo.

Nekaj sprememb so od pozne zime opravili tudi pri tem motorju. Pridobil je pet konjskih moči, ampak sama številka ni toliko pomembna, kot je pomembno dejstvo, da je tale stroj najboljši štirivaljni dizel v avtomobilih z zvezdo na nosu. Je edini, ki zvezno vleče od prostega teka do 4000 vrtljajev v minuti in ki ves ta čas ponuja dovolj navora, da teža in drugi upori ne pomenijo dovolj velike težave, ki bi pokvarile razpoloženje v vožnji.

Tudi drugi pomemben del mehanike, menjalnik, je takšen, da lahko mirno zapišem, da je najboljši (ročni), kar se jih vrti v Mercih. Pravzaprav je za znamko, za katero je značilno, da proizvodni trak zapuščajo pretežno avtomobili s samodejnimi menjalniki, kar nenavadno, da izdela tako dober konglomerat zobnikov in osi, nadziranih z roko. Ta menjalnik bodo enako pohvalili športno živčen, že nadležno umirjen voznik in vsi vmes. Je dovolj mehak in dovolj trd, je dovolj natančen in dovolj odpustljiv pri pretikanju. Sicer pa so njegovi zobniki izbrani tako, da je v vožnji kar nekoliko kratek, kar tudi nekaj prispeva boljšemu vtisu o motorni prožnosti.

Nekje bolj na začetku tega zapisa sem omenil, da je A L zrelejši od Aja brez L, in to velja tudi za notranjost. Od prenove je sicer v obeh žlahtnejša, se pravi bolj v slogu zvezde, a je pri daljšem tudi bolj umirjena. Vsaj testni A L je imel barvno umirjeno notranjost, skoraj v celoti bež. Slaba stran so še vedno neudobni in pogled nazaj zastirajoči zglavniki, le v višino nastavljiv volanski obroč in še vedno enako nepopolni merilniki; logiko, da je merilnik vrtljajev (ki ga A ima) pomembnejši od merilnika temperature hladilne tekočine (ki ga A nima), imajo le fantje, ki so odgovorni za razvoj merilnikov pri razredu A.

Ne vem, morda imajo prav, toda lahko bi vsaj povečali zaslon, tako da bi omogočil več hkratnih informacij, ki so sicer na voljo. No, znotraj je še veliko lepega prostora za malenkosti, dvome vzbujajo tudi med sedeža nameščena stikala za pomik šip (no, stvar okusa), k temu naštevanju pa l ahko mirno pripišem tudi nov način odpiranja zadnjih vrat, ki je s kljuko krepko prijaznejši kot prejšnji z gumbom.

Ne glede na dolžino karoserije pa MB A ostaja posebnež. Tudi če bi mu po tehničnih značilnostih lahko našli tekmeca, ta v stvarnem življenju to ni - se pravi, da človek, ki se zanima za razred A, ne išče limuzinskega kombija spodnjega srednjega razreda, ampak avtomobil približno te velikosti (morda tudi cene), tega imidža in - najraje tudi z zvezdo na nosu. Z drugimi besedami: Aju prej konkurirata SLK in C Sportscoupé kot po velikosti podoben Scénic. Ali morda ne?

Dolžina pa ni vplivala na mnenje obeh deklet s fotografije. To je le še dokaz več, da na koncu, čisto na koncu, ko je treba odvezati mošnjiček, večji del na tehtnici odloči osebno mnenje. Naj bo dolg ali kratek, dekletom mora biti všeč.

Vinko Kernc

Foto: Vinko Kernc