Kratek test: Mercedes-Benz C 220 CDI BlueEFFICIENCY Avantgarde

Verjetno je minilo že pol leta, mogoče celo vsi štirje letni časi, ko smo se pogovarjali o prodaji Mercedes-Benzov v Sloveniji. Takrat me je presenetila izjava, da so z nišnimi izdelki bolj kot ne zadovoljni, da pa imajo težave z razredi C, E in S. Halo, gospodje, to bi morali biti temelji prodaje!

Z upoštevanjem tega dejstva postane mnogo stvari jasnejših. Razred C je dobil kar dve nalogi: nagovarjati mlajše kupce in se izkazati pri vstopu v svet prestižnih limuzin, kamor se zvezda iz Stuttgarta uvršča. Zato so naredili najbolj dinamičen razred C v zgodovini, pa naj gre za obliko ali občutek za volanom, in uporabili majhen trik.

Razred C si lahko omislite v paketu Elegance ali Avantgarde za bolj umirjene in dinamičnejše kupce. Pri Mercedesu si glede starejših kupcev verjetno ne belijo glav, saj so ti še vedno prepričani, da je Mercedes-Benz edini pravi. Še celo moj oče, ki ni iz južnih krajev, vedno zvedavo pogleda, kadar mu povem, da se vozim z Mercedesom. »Oooo, luksuz,« običajno navrže, meni pa se ne ljubi več razlagati, da je treba to razkošje plačati, saj ni hujšega kot Mercedes z osnovno opremo. Kaj pa mlajši? Ti niti ne pogledajo avtomobilov z zvezdo na nosu, le različice AMG (glej novice) jim povišajo krvni tlak. A kaj, ko so dragi. In gredo k tekmecem.

Bo razred C Avantgarde to premostil? S takšno obliko in ceno težko, čeprav verjamem, da so v Mercedesovih prodajnih salonih postali veliko bolj prilagodljivi. Kljub dinamični obliki je tudi Avangarde preveč klasičen, da bi lahko z drugače oblikovanimi letvicami in volanskim obročem zadovoljil vedno bolj razvajene mladeniče. Tudi zadnji pogon – v nasprotju z BMW-jem – ni ravno prodajni adut.

Pa poglejmo malce bolj neobremenjeno, brez upoštevanja zgodovine ali težkih časov, ki zahtevajo hitre spremembe. V novem razredu C se sedi zelo dobro, udobje je na vrhunski ravni, uglajenost je njegovo drugo ime. Grafika merilnikov je vrhunska, Becker je poskrbel za pravo malo operno dvorano, navigacija z velikim zaslonom razvaja. Če štejemo še LED-diode, aktivne žaromete in opozorilnik na mrtve kote, je ta avtomobilski paket mehanike in elektronike več kot prepričljiv.

Še več obljublja kombinacija 2,1-litrskega turbodizla in menjalnika 7G-Tronic Plus. Resda samo štirivaljnik ponuja kar 125 kilovatov in sedemstopenjski menjalnik, ki ga lahko v razredu C dobimo šele v zadnjem času, se zdi odličen sodelavec. Dokler je voznik umirjen, sta tudi motor in menjalnik zelo uglajena. Hrupa ni skoraj nič in nihanja pri prestavljanju so zgodovina. Pravi Mercedes, o tem ni dvoma, pa naj gre za udobje ali prestiž.

Potem pa malce močneje pohodimo stopalko za plin in opazimo, da je volanski sistem natančnejši in občutek na volanskem obroču izrazitejši, kot bi od avtomobila z zvezdo pričakovali, pa tudi zadnji pogon je lahko zabaven, če vam je seveda kaj do tega. Žal pa tudi dobiš občutek, da se motor in menjalnik naprezata, saj prvi (pre)glasno zaviha rokave, da bi bilo prehitevanje počasnejših avtomobilov nestresno dejanje.

Kam so skrili vseh teh 125 kilovatov, ne vem, vsekakor pa bi od tolikšne moči in kar sedemstopenjskega menjalnika (pa naj bo v programu Eco ali Sport) pričakoval več – predvsem pri polni obremenitvi. Toda meritve so pokazale, da se lahko s C 220 CDI zapodite do 230 km/h in dosežete 100 km/h v samo 8,5 sekunde, kar je v skladu s tovarniškimi obljubami, in odkrito rečeno: to je več kot dovolj. Le občutek ni pravi, kot bi te hoteli v Stuttgartu prisiliti v umirjeno vožnjo, ko postane sodobna kočija tudi ekološko sprejemljivejša.

Oznaka BlueEFFICIENCY pomeni, da se kiti z vsemi sodobnimi tehnologijami, ki zmanjšujejo porabo, recimo z neposrednim vbrizgom goriva, pametnima črpalkama za gorivo in olje, dodelanim menjalnikom in gumami z manjšim kotalnim uporom, ne smemo pa pozabiti na sistem ECO Start & Stop. Sistem samodejnega ugašanja pri kratkih postankih deluje brezhibno in hipoma zažene motor, ko popustite stopalko za zavoro in pohodite tisto za plin, ob vnovičnem zagonu pa motor zgolj diskretno opozori na svoje delovanje.

Upoštevati moramo, da je pod motornim pokrovom turbodizel, pri bencinskem bratu je vse bolj preprosto – in prijaznejše. Ljubitelji črne polnilne 'pištole' na bencinskih črpalkah skratka ne bodo razočarani.

Če bi rekli, da Mercedesovo hišo (še vedno) sestavljajo štirje temelji (razredi A, C, E in S), so se očitno lotili temeljite prenove enega od stebrov. Če ostanemo pri simboliki hiše, potem je ta steber najbližje vratom v njihovo kraljestvo. Zato je toliko bolj pomemben. Toda prenova poteka počasi, zato se zdi, da bo hiša še nekaj časa bolj gradbišče kot palača. Sicer obeta, a še ni končana.

bese­di­lo: Aljoša Mrak, foto: Saša Kapetanovič