Osebni asistent

Nova generacija motorjev z oznako OM 654 je čistejša od predhodne, kar je, zlasti glede na to, da gre vendarle za dizle, v teh časih še kako pomembno. Ne le zaradi manjših izpustov, tudi zaradi nižje porabe. In vrh ponudbe pri dvolitrskih dizlih je 300d, 245-’konjski’ stroj, ki GLC poganja lahkotno in uglajeno tiho. Ja, pri mestnih hitrostih se v kabino še prebije nekaj dizelskega drdranja, a premalo, da bi lahko stvar označili za motečo.

In ko k temu dodamo, kljub moči in štirikolesnemu pogonu 4Matic (ta deluje učinkovito, a neopazno), ugodno porabo, je jasno: če si lahko privoščite, je 300d odlična izbira – verjetno celo najboljša med vsemi dizelskimi. Mimogrede, če dizlov ne marate, ne skrbite, kmalu prihaja tudi priključnohibridna različica 300e z več kot 300 ’konji’, okoli 75 kilometri dosega in manj kot trilitrsko porabo.

Da je GLC ravno prav prostoren, smo vedeli že pred spomladansko prenovo. Da se v njem sedi in potuje udobno, tudi. A zdaj je GLC dobil nekaj več: najnovejšo različico info-zabavnega sistema MB UX. No, MB UX ni le info-zabavni sistem, vključuje namreč tudi nove digitalne merilnike. Ti so ena najboljših točk avtomobila: glede na današnje standarde dovolj prilagodljivi (seveda pa bi lahko bili še veliko bolj), z odlično grafiko in odličnim zaslonom (kar se tiče ostrine in prikaza barv), ne preveč načičkani in dovolj pregledni. Znajo marsikaj, so se pa pri Mercedesu (malce presenetljivo) odločili, da se da vse skupaj (merilnike in info-zabavni sistem) krmiliti na kar tri načine: zaslon info-zabavnega sistema je občutljiv za dotik, krmiliti se ga da prek sledilne ploščice na sredinski konzoli, oboje pa upravljata tudi sledilni ploščici na volanu.

Upravljanje na dotik je klasično dobro, manj pa to lahko trdimo za sledilno ploščico. Pri Mercedesu so sicer poskrbeli, da je pomikanje po izbirnikih takšno, da se dokaj dobro ujame s tem, kako povprečen voznik ploščico uporablja, a vseeno: gledanja na zaslon je kljub haptičnim povratnim informacijam preveč, občutljiva je za neželene dotike (na primer kabla za polnjenje telefona) in vse skupaj deluje neintuitivno. Če so se že odločili za upravljanje na ta način, je popolnoma dovolj sledilna ploščica na volanu, in sicer pod palci voznika. Tam so stvari, sploh kar se tiče upravljanja merilnikom, jasne in logične.

Seveda novemu GLC ne manjka niti asistenčnih sistemov. Nasprotno, testni je znal skoraj vse sam. Ja, tudi voziti po avtocesti, ob pogoju seveda, da je vsakih nekaj sekund začutil, da voznik vendarle (z roko na volanu) spremlja vožnjo. Najprej opozori nežno, potem vedno močnejše. Sistem deluje odlično, GLC pa zna, ko mu to voznik zaukaže s smernikom, sam preveriti, ali je sosednji pas na avtocesti prost, in zapeljati nanj, ko je.

Tudi zato takšen GLC ni le odličen vsakdanji spremljevalec, ampak tudi odličen stroj za dolge poti. Njegovi asistenčni sistemi (z odličnimi žarometi vred) krepko zmanjšujejo utrujenost voznika, če je treba, pa tudi popravljajo njegove napake. In to je v resnici največ, kar lahko ta hip pričakujemo od avtomobilske asistenčne tehnike.