Mercedes-Benz E 320 CDI Avantgarde

Potniki spredaj in zadaj bodo navdušeni nad »pošteno« odmerjenimi centimetri. Vzdolžnega prostora za kolena je tako povsod dovolj, sedenje na dobrih in udobnih sedežih pa sproščujoče in prijetno. V testnem vozilu se je vozniku še malenkost bolje godilo kot drugim potnikom, saj je bil njegov sedež električno pomičen v vse smeri (doplačilo 267.996 SIT) in še dodatno opremljen z možnostjo nastavljanja ledvene opore, podpore za stegna in bočne opore naslona sedeža (doplačilo 80.560 SIT).

Voznik se torej v tem avtomobilu nad namestitvijo na delovnem mestu ne more pritoževati, a ne skrbite, tudi preostali potniki niso veliko na slabšem, le v osnovi nimajo tako izdatno nastavljivega sedeža. Izjema je le sovoznik, saj lahko ob nakupu novega Eja ustrezno bogato doplačate tudi za izdatno nastavljivost njegovega sedeža. Ker pa v vse smeri nastavljiv sedež ni edini dodatek, ki ga je možno najti na zelo dolgem spisku dodatne opreme, boste lahko pri nakupu novega Eja svojo denarnico razprli na široko in jo seveda tudi pošteno izpraznili.

Bogat seznam doplačil

Tako boste na zajetnem spisku dodatne opreme našli med drugim tudi izmenjevalnik za šest cedejev (136.883 SIT), ki najde svoje mesto, lepo skrit, za električno odmično okrasno oblogo v sredinski konzoli, pa odlično štiripodročno samodejno klimatsko napravo Thermotronic (241.910 SIT) pa mobilni telefon (301.695 SIT) in usnje na sedežih ter še veliko drugih poslastic, ki zahtevajo od vašega mošnjička predvsem globino. No, roko na srce: če nekdo kupuje Mercedesa, potem mu zagotovo ne more iti in tudi ne gre slabo! Pa pustimo vaše in naše finančno stanje za zdaj pri miru in se vrnimo nazaj k avtomobilu.

Toda oprema ni vse

Da je avtomobil udoben, niso dovolj le v vse smeri električno nastavljivi sedeži in kopica podobne električne »krame«. Dobro, tudi to prispeva k splošnemu vtisu, a le, če ga nameravate imeti parkiranega v garaži in tam opazovati ter se voziti s sedeži gor in dol ter poslušati glasbo iz kakovostnega avdiosistema. V vseh drugih primerih, s tem mislimo predvsem na vožnjo z vozilom po cestah, mora biti najprej podvozje zmožno učinkovito požirati vse vrste cestnih lukenj in drugih neravnin.

Za nadgradnjo akustičnega udobja med vožnjo pa mora poskrbeti učinkovito zvočno tesnjenje potniške kabine, medtem ko za sproščeno sedenje poskrbijo že omenjeni razkošni centimetri okoli vsakega posameznega potnika. Ob vsem tem vam lahko zagotovimo, da so Mercedesovi inženirji na nekaterih področjih svoje delo opravili odlično, zopet na drugih malenkost slabše.

Začnimo z vzmetenjem, ki brez izjem v vseh okoliščinah udobno in učinkovito požira vse cestne grbine, ki mu jih cestišče »podstavi«. Tudi zvočno tesnjenje kabine, ki »prepušča« ušesom prepoznavno dizelsko delovanje agregata le v primeru hladnega zagona, je zelo učinkovito.

Si pa po drugi strani nekaj graje zasluži širinska utesnjenost na prednjih sedežih. Je že res, da izmerjeni centimetri govorijo drugačno zgodbo, a te vrste utesnjenosti ne zaznate, dokler se ne pričnete pripenjati z varnostnim pasom. Takrat boste ugotovili, da se morate pri iskanju in doseganju zaklopa prednjega varnostnega pasa, ne glede na vašo telesno gradnjo, vedno zvijati kot presta. To pa je tudi največja zamera Eju. Zato se pri vsem opisovanju vozila odličnost bivanja v avtomobilu od tu naprej le še izboljšuje.

Pogon? Odličen!

Mercedesa E 320 CDI poganja moderen turbodizelski vrstni šestvaljnik, ki se s kultiviranostjo bencinskih šestvaljnih bratov sicer še ne more povsem kosati, a jim je že zelo blizu. Tako boste dizelsko delovanje opazili le še pri hladnem zagonu motorja, ko pa doseže agregat delovno temperaturo, je zaznavno le še malo bolj zamolklo grgranje.

Tako motorizirani E se počuti najbolje na dolgih, ravnih in širokih avtomobilskih cestah, kjer z vsakim prevoženim kilometrom bolj prepričata motorna moč in navor. Prve je na voljo pri 4200 vrtljajih ročične gredi na minuto 150 kilovatov oziroma 204 »konje«, drugega pa (v območju vrtljajev od 1800 do 2600 vrt/min) kar 500 njutonmetrov. Podatka, ki vzbujata spoštovanje in, kar je morda še pomembnejše, prešeren nasmešek na voznikovih ustnicah.

Pri polnem pospeševanju z mesta motor ob popolnoma »pohojeni« stopalki za plin sicer najprej nekoliko manj prepričljivo nabira vrtljaje (od prostega teka do približno 1500 vrt/min), potem pa se pri približno 1500 vrtljajih v minuti zbudi turbina, ki polno zadiha in sproži poplavo njutonmetrov skozi petstopenjski samodejni menjalnik do zadnjih koles, ki bi se brez vmešavanja sistema ESP v ovinkih zelo pogosto vrtela v prazno. Pri tem se zelo dobra samodejnost menjalnika odlično dopolnjuje z zajetno zalogo moči in navora šestvaljnega agregata. Samodejni menjalnik omogoča tudi ročno vmešavanje v njegovo delovanje, a je stopnja vmešavanja bolj omejena, kot si mislite. Tako vam menjalnik dejansko ne omogoča ročnega izbiranja prestav, temveč s pomikanjem izbirne ročice (v položaju D) levo in desno določate le območje prestav, v katerem bo menjalnik še vedno samodejno (! ! ) pretikal. Tako na posebnem zaslonu v merilnikih prikazana številka tri pomeni, da bo menjalnik popolnoma samodejno izbiral med prvimi tremi prestavami (podobno bo pri številki dve izbiral med prvima dvema in pri štirici med prvimi štirimi prestavami).

Edino »upanje« je zimski program W (Winter), ki z vprogramirano »težnjo« k zgodnjemu prestavljanju menjalnika v višjo prestavo zelo pogosto (a ne nujno vedno) vklopi naslednjo prestavo, ki ste jo s pomikom izbirne ročice v desno zajeli v »razširjeno« delovno območje menjalnika. Na žalost pa menjalnik ni povsem brez napak. Tako lahko njegovo odlično delovanje občasno pokvari le neljub sunek ob vklopu položaja D (Drive) na parkirišču.

E v vožnji

Zapisali smo že, da se Mercedesov razred E najbolje počuti na avtomobilskih cestah, a se tudi zavitih podeželskih cestic ne ustraši. Tam se izkaže z odlično lego in s stabilnostjo vozila pri vožnji skozi ovinke, ki je blizu najboljših v tem avtomobilskem razredu, toda odličnega podvozja (na žalost) ne pospremi tudi bolj komunikativen krmilni mehanizem. Povratna povednost volanskega mehanizma je namreč slabša, kot bi si želeli, a smo prepričani, da je možno omenjeno lastnost ublažiti z izborom (spet doplačljivih) »trših« nizkopresečnih gum, ki se na platiščih večjega premera manj zvijajo.

Podobno malo boljši povratni občutek bi si želeli tudi na stopalki sicer zelo učinkovitega sistema elektrohidravličnih zavor SBC (Sensortronic Brake Control - glej dodaten okvirček). Te so sposobne avtomobil v kritičnih okoliščinah zelo zanesljivo ustaviti, kar potrdi tudi z zimsko obutvijo izmerjena zavorna pot 39, 7 metra pri zaviranju s hitrosti 100 kilometrov na uro.

In ko smo že pri ustavljanju, se morda sprašujete, kako pogosto se boste morali ustavljati z Ejem 320 CDI na bencinskih črpalkah. Če upoštevamo povpreč- no porabo goriva 9, 5 litra na 100 kilometrov in prostornino posode za gorivo 80 litrov, potem jih boste obiskali glede na razdaljo redko, glede na čas pa pogosto. Namreč, četudi bodo črpalke med seboj oddaljene tudi 800 kilometrov ali celo več, bodo obiski ob ustrezno velikih potovalnih hitrostih časovno pogosti.

Nakup ne bo poceni!

In če se izkaže »požrešnost« motorja CDI za sprejemljivo, potem težko rečemo, da je nakup Eja cenovno ugoden. Že na začetku smo našteli le nekaj postavk s spiska doplačil, ki jih Mercedes-Benz ponuja pri naročanju novega Mercedesa razreda E. Ob upoštevanju že tako visoke cene osnovnega E-ja 320 CDI Classic (12.198.000 SIT) in vnetem zbiranju dodatkov s spiska doplačljive opreme si lahko povprečni človek malo bolj zmernih želja za kup denarja, ki ga zahteva Mercedes v zameno za obogatenega Eja, privošči že stanovanje. Toda kdor kupuje Mercedes-Benza in če je ta povrh vsega še razreda E, že skoraj gotovo ima stanovanje ali celo hišo, tako da je s tega stališča preskrbljen.

Za poslovneže

Najbrž ste med našim pisanjem že opazili, da avtomobile visokega srednjega razreda občasno označujemo tudi kot poslovne limuzine. Res je, avtomobili tega razreda so v veliki meri v »službi« poslovnih ljudi. Moderni poslovneži pa so se v veliki meri zaradi službenih potreb in internacionalizacije modernega poslovanja večjih podjetij prisiljeni voziti z enega konca države na drugega in morda celo daleč čez meje domače države. Takšne poti so običajno maratonsko dolge in naporne, zato zahtevajo veliko vzdržljivosti.

Mercedes-Benz E 320 CDI je vzdržljiv in zmogljiv, povrh vsega pa še udoben potovalni stroj, ki bo svojemu uporabniku na dolgih poteh nedvomno odlično služil. Mercedes-Benz E 320 CDI ultra maratonec? Vsekakor!

Peter Humar

Foto: Saša Kapetanovič