Mercedes-Benz G 400 CDI V8 l

Če ne bi poznali zgodovine, bi se morda lahko celo zmotili, misleč, da je G praterenec, čisto prvi terenec na svetu. Pa ni. Nemci so staknili glave in zdaj že daljnega leta '79 je tisto zimo na ceste zapeljal prvi G.

Danes na pogled ni bistveno drugačen, morda pa je tudi v tem vzrok uspeha. Oglat, kot je, je vedno aktualen, rahlo agresiven in suverenega videza. Je eden tistih redkih še preživelih (ob njem morda še Hummer), pri katerem potrebujete le ravnilo in znana razmerja ter kote, pa lahko zrišete njegovo zunanjost. Vse je ravno, tudi šipe. Le robovi, kjer se stikajo posamezni deli, so nežno zaobljeni varnosti (predvsem pešcev) v prid.

Zato mu morda na videz nagajivi pridevnik »živi fosil« pravzaprav pristaja, nič pa ni narobe, če mu rečete kralj cest. Ni ga namreč evropskega izdelka avtomobilske industrije, ki bi požel takšno (straho)spoštovanje, kjerkoli se pojavi. V mestu, na vasi, na avtomobilski cesti. Kjerkoli. In, verjemite, povsem enako se (lahko) počuti tudi tisti, ki v tistem trenutku suče njegov volanski obroč.

Pravzaprav je takšen G že zdavnaj zgrešil svoje osnovno poslanstvo - kraljevati terenu. No, mehanika je še vedno »špica«: čvrsti sta tako šasija kot karoserija, obe premi sta togi, oddaljenost od tal je pravšnja, motor (sploh tak kot v testni različici) je bogat z navorom, menjalnik je mercedesovsko ustrezen, pogon je (sicer stalen) štirikolesni, reduktor je tudi tam in - kar je morda najpomembnejše in kar ima samo G - na obeh oseh in na kardanu je po ena diferencialna zapora. Tem, tako kot vklopu reduktorja, ukazuje elektrika in delovanje celotne mehanike je vselej brezhibno. G torej nima pravega tekmeca. Vsi so bolj ali manj bleferji.

Težava oziroma »strah« pred terenom tiči drugje. Odprite vrata in če vas odlično usnje ter preostala oprema še ne prepričajo, potem poglejte njegovo ceno. Zdaj vas vprašam: bi, če bi odšteli takšne denarce, gnali svojega Geja med veje, v blato, nad ostro kamenje?

Nekaj terenskega veselja vzamejo že kolesa; (draga) aluminijasta platišča so precej bolj občutljiva na udarce od jeklenih in v njih se hitro nabere blato, ki povzroči ekscentričnost koles. Pa se potem peljite po avtomobilski cesti proti domu s 130 kilometri na uro in jasno boste na lastni koži občutili, kako se je počutil Rade Šerbedžija, ko je streljal s Šarcem kot partizanski junak v filmih.

Težave bodo tudi s samimi gumami, ki so cestnoterenske (prirejene tudi večjim hitrostim ter vožnji v ovinek na asfaltu) in zato bočno precej občutljive, obenem pa manj zmogljive na vseh vrstah podlage, ki ni ravno asfalt ali nežen makadam. Oprijema v blatu ali v pesku namreč hitro zmanjka.

Razjeziti se utegne tudi gospa, ki bo umazala ali celo strgala hlače ali krilo, ko se bo vzpenjala ali spuščala z avtomobila po vaših terenskih izletih, nobena samodejna avtopralnica na tem svetu pa ne bo zmogla oprati tistega, kar boste lahko na avtomobil nabrali med le nekaj desetminutnim igranjem na blatnem terenu. Razlogov, da se s takšnim Gejem na daleč ognete terenu, je tako več kot preveč.

Sicer pa G, če preskočimo že našteto (odlično) mehaniko in se izognemo naštevanju številne (izključno vrhunske) opreme, ni med vodilnimi po svojih značilnostih, ne glede na to, kam ga uvrstite. Kljub zunanjim meram, ki niso ravno majhne (poskusite ga parkirati na standardni ljubljanski parkirni prostor! ), je znotraj v širino kar opazno utesnjen, zadnji potniki pa tudi ne bodo vriskali od veselja zaradi kolenskega prostora.

Voznik bo hitro potožil zaradi vidljivosti: veliki vzglavniki, (razmeroma) majhna zunanja ogledala, prek zadnje šipe obešeno rezervno kolo in (sicer šminkersko) zatemnjene šipe na zadnjem delu vozila opravijo svoje. Pa si zamislite še vožnjo v dežju - vozniku ne

bo lahko. Če ga boste zaupali dami(ci), bo že po nekaj metrih joj: volan in obe stopalki so izredno trdi in okretnost

Geja z daljšo karoserijo ni za v prospekte. Če imate vedno ob sebi malo plastenko z vodo, je ne boste imeli kam varno odložiti. Če si upate voziti hitreje od 150 kilometrov na uro, bo aerodinamika pokazala zobe s truščem, skokom porabe in z vrtinčenjem vode po bočnih šipah, če bo ravno deževalo. Če ste bolj športnega značaja in hitro zavohate, kaj ponujajo geni, boste skoraj enako hitro razočarani, ko boste skušali tesno zasledovati kakega nastopača v avtomobilu razreda GTI na (recimo) planinskih ridah. Takšen G bi sicer to zmogel, toda volan je precej nenatančen, če pa zmorete preko tega, vas bo hitro zaustavil ESP. Na armaturni plošči sicer je gumb za izklop tega sistema, toda ESP se vklopi kar sam, če meni, da ga lomite, sicer pa takoj, ko prekoračite 60 kilometrov na uro. To pa je s takšnim motorjem zelo hitro.

Če ste možni kandidat za MB-jevega Geja in če utegnete preskusiti takole gnani G in tudi če ste izjemno izbirčni, najverjetneje česa drugega sploh ne boste želeli preskusiti. Halo, Stuttgat, ali pa vsaj halo, AC Intercar, hočem takšnega. Več moči ne boste potrebovali, med vsemi motorji, ki se te dni lahko znajdejo v Geju, pa ima prav takšen tudi največ navora. Osemvaljni turbodizel sodobne gradnje namreč že pri svojih 1500 vrtljajih ročične gredi v minuti razvije dovolj navora za vse strmine, ki jih najdete v Sloveniji, ne glede na podlago. Vsaka želja po ročnem menjalniku je tako povsem nesmiselna, saj se izkaže, da tudi sicer možnega ročnega pretikanja takšnega samodejnega menjalnika ne boste uporabljali. Plin, zavora. To je vse, kar potrebujete.

Morda se zmrdujete nad največjo hitrostjo, toda ta kar lepo presega vse evropske hitrostne omejitve. Ta G pa ima tudi dobro lastnost: na veter ali na vzpone se sploh ne ozira tako, kot smo sicer vajeni pri drugih avtomobilih. In poraba? Ja, kdor zbere te milijone za nakup avtomobila, mu prek 20 litrov plinskega olja na 100 kilometrov (no, porabi lahko tudi okrog 17 litrov, če ste bolj nežni) ne bi smelo predstavljati opazne spremembe v denarnici z »drobižem«. Se razumemo?

Sicer pa bi se »Halo, Stuttgart« lahko nadaljeval tudi drugače. Se spomnite znamenitega stavka: »Huston, we have a problem? « Zakuha jo lahko tudi sodobna tehnika v Mercedes-Benzu, seznam pa ni ravno kratek. Med drugim je testni G semtertja odpovedal poslušnost pri izpolnjevanju ukazov - ni bilo brisalnikov, ni bilo smernikov in v merilnikih se je pojavljal »light show«. Pa smo pri tem namerno preskočili čričke iz armaturne plošče in iz stebrička ob vozniku, ki nista napaka elektronske narave.

Ampak, veste, Geja se ne glede na to, ali je MB ali Puch, vedno lepo voziti. Naj ostane tak, kot je. EverGreen!

Vinko Kernc

Foto: Vinko Kernc, Aleš Pavletič