Kratki test: Mercedes-Benz GLC coupe 250 d 4Matic

Ljudje smo čudna bitja in vsekakor krvavi pod kožo. Všeč nam je tisto, kar dovolimo, da nam je, oziroma tisto, kar je modno in všeč širši, še bolje izbrani množici. Ne bomo pogrevali hladne juhe, a nekoč, pred leti je korejski proizvajalec avtomobilov ponudil križanca s kupejevsko podobo. In so ga raztrgali. V negativnem smislu, seveda.

Potem je pred slabimi desetimi leti na ceste pripeljal BMW X6. Ljudje so se zgražali nad obliko, češ, kaj ti bo tak avto, ko pa zadaj nima zadosti prostora. A pritoževali so se tisti, ki si takšnega avta niso mogli privoščiti (in si ga še vedno ne morejo), med potencialnimi lastniki pa je postal pravi prodajni hit. Z njim so bili drugačni, sebi (in okolici) so dokazovali, da ga lahko kupijo. Želeli so izstopati.

Po slabih desetih letih X6 na cestah ni več sam. Ob vseh drugih, ki so se že oziroma se bodo, se jim je pridružil tudi veliki nemški tekmec Mercedes-Benz. Njegova zvezda je zasijala v polnem sijaju. Če smo nad večjim GLE coupejem še vihali nos, pa je manjši GLC coupe zadetek v polno. Jasno, predvsem zaradi osnove. Večji GLE je naslednik znanega ML-a, pri čemer je zasnova ostala stara, spremenila se je samo oblika. Z modelom GLC je drugače. Potomec nekdanjega GLK-ja je povsem nov, zaradi našega Roberta Lešnika, vodje oblikovanja pri Mercedes-Benzu, pa tudi zelo všečen. Če je že osnova dobra, je jasno, da je še boljša njegova nadgradnja. GLC coupe je všečen z vseh zornih kotov. Če je s prednjega dela podoben osnovnemu GLC-ju, so stranska linija in, jasno, predvsem zadek zadetek v polno.

A ni vse v obliki. Navsezadnje je tudi večji GLE coupe podobno oblikovan, a njegova zgodovina, njegovo podvozje in predvsem preveč okoren občutek med vožnjo ne dopolnijo paketa tako, kot bi si pri Mercedesu želeli. GLC coupe je druga zgodba. Že osnovni GLC je dober avto, predvsem pa je bližje osebnemu avtomobilu kot večji GLE, ki je preveč okoren in glasen. GLC je tišji, bolje vodljiv, predvsem pa nov, tako zunaj kot v notranjosti.

Enako je z GLC coupejem. Ob všečni zunanjosti razvaja tudi s prijetno notranjostjo in za marsikoga bo ljubezen na prvi pogled. Tako je bilo tudi s testnim avtomobilom. Čeprav obarvan v rdečo barvo, ki od marsikoga ni najljubša, to ni motilo. Celotna podoba tako zelo prevzame, da pozabiš na barvo. Še prijetneje je v notranjosti. Voznika pričaka nadpovprečno delovno okolje, ne trpijo pa niti potniki. Jasno, počutje je vedno odvisno od količine opreme in v testnem GLC coupeju je je bilo res veliko. Na to seveda kaže tudi enormno doplačilo, a zvezde pač niso dosegljive vsakomur.

Kombinacija rdeče zunanjosti in rdečega usnja v notranjosti je lahko dvorezen meč, a v tokratnem primeru pravzaprav niti ne moti tako zelo. Tako kot pri zunanjosti namreč tudi v notranjosti prevladajo elementi paketa AMG Line, ki prinaša športnost in nadpovprečnost. Volanski obroč lepo sede v roki in ga je veselje vrteti. Tudi zato, ker je podvozje dovolj športno, a po zaslugi zračnega vzmetenja nikakor ne pretrdo. Vozniku so na voljo številni varnostno-asistenčni sistemi, zaradi katerih je vožnja varnejša in udobnejša. Piko na i postavi velika in pomična steklena streha, ki potniško kabino razsvetli in optično poveča.

In motor? Najprej je treba izpostaviti, da povsem v nasprotju z večjim GLE manjši GLC navduši z zvočno zaščito potniške kabine. S tem sicer ne trdimo, da se motor v notranjosti ne sliši, a se bistveno manj kot pri večjem bratu. Tudi zaradi tega je vožnja takoj prijetnejša. Drugi pomemben element pa je seveda masa avtomobila. Če zaokrožimo, je manjši GLC coupe lažji kar za slabo tono, kar je seveda ogromno v avtomobilskem svetu. Posledično je GLC coupe bolj poskočen, bolje vodljiv in na splošno prijetnejši za vožnjo. Dvolitrski turbodizelski motor z 204 'konji' poskrbi, da avto z mesta do 100 kilometrov na uro pospeši v zgolj dobrih sedmih sekundah, pospeševanje pa se ustavi pri številki 222. Kar pomeni, da je GLC coupe brez težav gospodar tudi na brezmejnih avtocestah.

A se ne boji niti ovinkaste ceste, saj že omenjeno podvozje prenese tudi dinamično vožnjo. Pri tem pa je treba izpostaviti še porabo goriva. Jasno, v odvisnosti od načina vožnje a porabi 8,4 litra na 100 kilometrov (povprečna testna) in sploh normna 5,4 litra na 100 kilometrov se ne zdita visoki. Kar pa za lastnika avtomobila, ki stane več kot 80 tisoč evrov, pravzaprav sploh ne bi smel biti problem.

Zdi se, da je Mercedesu uspelo narediti dober avtomobil. Tudi zato jih morda lahko razumemo, da so čakali tako dolgo. Da so odgovorili bavarskim kolegom, pri čemer je zdaj X4 v resnih težavah. Če iščete avto v tem razredu, lahko končate. To je to!

besedilo: Sebastjan Plevnjak
foto: Saša Kapetanovič