Mercedes-Benz ML 270 CDI

Takrat se nam je zdel seveda fantastičen, tako kot tudi igralci v Jurskem parku - dinozavri. Kako zanimivo, nihče jih ni nikoli videl, pa se vsem zdijo tako samoumevni.

Precej drugače je z ML-om. Vsi so ga videli in vsi so vzdihovali za njim: »Ah, Mercedes …« No, po določenem času stvari postanejo realnejše in bolj življenjske. ML je postal le eden v ponudbi terenskih limuzin, bolj limuzin kot terenskih, če smo povsem iskreni. Ampak dobro se znajde povsod.

Z modelom 270 CDI so v Mercedesovem ML prvič ponudili tudi dizelski motor. Gre za na novo razvit petvaljnik s štiriventilsko tehniko nad vsakim batom, neposredni vbrizg goriva poteka prek skupnega voda, za napajanje z zrakom pa skrbi variabilna turbina (VNT) na izpušne pline s hladilnikom polnilnega zraka.

V osnovi je takle ML opremljen z novim šeststopenjskim ročnim menjalnikom, testni pa je imel petstopenjski samodejni menjalnik. Seveda zadnje generacije in z možnostjo ročnega prestavljanja. S pomikom v levo navzdol (-) in s pomikom desno (+) navzgor. Vse skupaj nadzoruje elektronika, tako da se napaka sploh ne more pripetiti. Pravzaprav pa je tale menjalnik že tako dober (uglajen in hiter), da potrebe po ročnem prestavljanju pravzaprav ni. Seveda pride prav pri počasni vožnji po hribu navzdol ali pa ko vozniku postane dolgčas . .

Z ugodnim navorom (400 Nm! ) motor deluje suvereno že v nizkem območju vrtljajev, menjalnik pa navzgor prestavlja tam nekje pri 4000 vrtljajih v minuti. Kljub nezanemarljivi masi avtomobila je motor dovolj dober za večnamensko uporabo. Dobro se obnese pri počasni vožnji, na terenu in tudi na hitrih avtocestah. Doseže veliko potovalno hitrost in pri tem ostane dovolj miren in tih.

Pri veliki hitrosti se je treba sprijazniti le s tem, da se poraba poveča za kak litrček, kar pa, gledano v celoti, ni tako pretirano. Z zmerno vožnjo se da celo približati porabi, ki jo navaja tovarna in je pod mejo magičnih desetih litrov. Upoštevajte seveda tudi velikost avtomobila, bogato opremo in udobje, ne nazadnje pa gre tudi za ugled. Poraba pri tem najbrž niti ni tako pomembna.

Pomembna ni niti kar zajetna vsota denarja, ki je potrebna za opremo tega terenskega lepotca. Za menjalnik 500 tisoč, za platišča 130 tisoč, za barvo 200 tisoč, za paket notranje opreme 800 tisoč in tako naprej do končne cene, ki se od osnovne že krepko razlikuje. Toda pri takih avtomobilih je cena verjetno zadnja stvar, pomembneje je, kako se počuti tisti, ki se z njim vozi. Počutje je seveda odlično.

Že pri vstopanju (ponoči) na pragu v modri svetlobi zasveti napis Mercedes-Benz. Tako niti slučajno ne morete podvomiti, kam vstopate. Še večji vtis to naredi na sopotnika(co). Visok položaj na sedežih, prijetno svetlo usnje, električna nastavljivost v vse smeri, da ne omenjamo ogrevanja sedežev in mehkih preprog . . Vse to je sicer treba plačati, ampak se tudi vsakič sproti obrestuje.

Vsakič, ko se usedete v avtomobil, ste lahko zadovoljni. No, treba je upoštevati, da se svetlo usnje lahko tudi umaže. In treba je odmisliti, da so obvolanske ročice ravno take kot v tovornjaškem Sprinterju. Vendar se vse skupaj ML dokaj dobro poda. Če bi odmislil še malce nerodno, razmetano in nelogično postavljena stikala na sredinski konzoli, bi se lahko na tega lepotca kar preveč čustveno navezal. Zato ne pozabimo, da je le eden izmed avtomobilov.

Le eden izmed njih? Ja, ampak eden izmed boljših. Na hitri cesti je hiter in udoben, uporaben pa je tudi na terenu. Elektronsko priključljiv reduktor upošteva voznikova navodila le v popolnem mirovanju. Takrat je dovolj le rahel pritisk na gumb in že je vse opravljeno. Menjalnik je tako ali tako samodejni in z njim nimamo nikakršnih skrbi. Klasičnih zapor diferencialov sicer nima, zato pa ima zelo uporabne elektronske nadomestke.

Delujejo samodejno, in sicer prek zavornega sistema ABS. Ko zazna prehitro vrtenje enega ali več koles, jih zavre. Preprosto in učinkovito. V ekstremnih razmerah bi človek seveda podvomil v tak sistem, vendar za nas navadne smrtnike in ML, ki pravi teren vidi le redko, zadeva več kot zadostuje in tudi zanesljivo deluje.

Upravljanje take »pošasti« je torej otročje lahko. To pa je tudi ena izmed dobrih lastnosti, ki jo pripisujemo sodobnim avtomobilom. Toda ne prenaglite se, tudi terenci niso vsemogoči. Upoštevajte, da se je treba nekoč nekje tudi ustaviti. Mogoče so pa dinozavri izumrli ravno zaradi tega?

Igor Pucihar

FOTO: Uroš Potočnik