Mercedes-Benz ML 320

Motor V6, enak kot v limuzinah z zvezdo na nosu in enak kot v klenem terencu z oznako G iz iste hiše, se ML-u bolj poda kot pa osnovni štirivaljni motor, ki smo ga testirali v AM 10/99. Najprej zvok: pri nižjih vrtljajih je motor v ozadju.

Ob pritisku na stopalko za plin se oglasi z zadržanim, baritonskim brundanjem. Sočasno z vpenjanjem igle na merilniku vrtljajev se spreminja ton motorne pesmi. Blizu prepovedanega območja je že skoraj športno rezek. Nikakor ne neprijeten in tudi ne vsiljiv, vendarle pa navzoč.

Če od svojega novega jeklenega konjička pričakujete uglajen in eleganten zvok, primeren ceni, ki ste jo plačali zanj, boste razočarani. ML 320 ni tiste vrste avtomobil, pri katerih je treba pogledati na merilnik vrtljajev, da bi ugotovili, ali motor sploh deluje ali ne.

Terenskost motorjev pri terencih se meri z navorom. Šestvaljnik zmore 310 Nm pri 3000 vrtljajih v minuti, kar je povsem zadovoljiva številka. Petstopenjski samodejni menjalnik je s prestavnimi razmerji motorju dobro prilagojen, tako da slednjemu nikoli ne zmanjka sape.

Sicer pa se v ML-u serijsko vozi še reduktor. Nižje prestavno razmerje se vklopi s pritiskom gumba na armaturni plošči. Reduktor pride na terenu prav, saj omogoča počasno in natančno vožnjo prek grbin, resnično izostreno dodajanje plina tudi pri najnižjih vrtljajih brez bojazni, da ML ne bi zmogel preplezati ovire, hkrati pa učinkovito zavira na strmih spustih. Nad zdrsom gnanih koles bdi elektronski sistem ETS.

Pri terenski vožnji z ML-om si torej velja zapomniti pravilo, ki je doslej veljalo za napačno: ko ne gre več naprej, je treba malce dodati plin. S tem se vrtilna hitrost kolesa še poveča, elektronika ga prej in bolj učinkovito zapre, tista z boljšim oprijemom pa prej zagrabijo. Sistem je učinkovit, preprost, od voznika ne terja predhodne vključitve in je primeren za vse podlage.

Upoštevajte: ML je dvoživka, bolj namenjen cestni uporabi kot vožnjam po brezpotjih. Zato ima posamično obešena štiri kolesa, ki se ne znajo prilagajati podlagi tako dobro kot toge preme, in kaj lahko se zgodi, da boste s kolesom, bingljajočim v zraku, obstali tam, kjer se resen terenec ne bo niti oznojil. Vseeno velja omeniti: ML zmore veliko več, kot njegov povprečen lastnik potrebuje in si upa.

Na asfaltu deluje šestvaljnik kljub 218 KM manj suvereno kot na terenu. Kar poglejte si naše meritve: tovarniško obljubljenih 9, 5 sekunde do 100 km/h je pri pospeševanju raztegnil na 11, 5 sekund, največja hitrost pa se je komaj dotaknila 180 km/h.

S prožnostjo ni težav in prehitevanja so lahko hitra, saj avtomatika bliskovito reagira ter poišče zahtevam ustrezno prestavo. Prestavlja mehko in tekoče, kot smo pri Mercedesovih menjalnikih navajeni. Zaradi hitre vožnje pa je treba plačati davek. Ne policijskega, pač pa na bencinski črpalki, kjer hitro preračunavanje pokaže, da povprečje naraste tudi krepko čez 15 litrov. Na srečo se ML zadovolji samo z dobrimi dvanajstimi litri, če ste s stopalko za plin zelo nežni.

Na asfaltu se nadaljuje sklepanje kompromisov s terenske vožnje. Krmilni mehanizem je preveč neposreden, predvsem pa odločno preveč ojačen, tako da je občutek med ovinki vsaj za razred slabši od tistega v osebnih avtomobilih.

Avtomobil ima na cesti dober oprijem, toda težišče je visoko, precej se nagiba in zato športni vložki niso ravno v užitek. Povrh vsega je bočna opora sedežev odločno premajhna. Pri vožnji naravnost se slika izboljša. Šum vetra naraste šele nad 160 kilometrov na uro, s tempomatom je mogoče udobno križariti, vzmetenje brez težav požira daljše cestne gube.

Na žalost neprijetno stresa na kratkih grbinah, celo bolj kot nekateri prestižni terenci s togima, toda dobro ukročenima premama. Z ustavljanjem ni težav: zavore so učinkovite in zanesljive, 44, 5 metra zavorne poti od 100 do 0 km/h pa dober dosežek v tem razredu.

Notranja prostornost je ena ML-ovih boljših lastnosti. Spredaj in zadaj se potniki počutijo kraljevsko, žal pa tudi zadnji trije ne dohajajo udobja in kakovosti tistih iz limuzin. V zameno jih je mogoče posamezno zlagati in že v osnovi ogromen 615-litrski prtljažnik je mogoče povečati na 2020 litrov. Največja dovoljena obremenitev je kraljevskih več kot 700 kilogramov.

Najslabšo oceno si zaslužijo uporabljeni materiali: cenena plastika, obvolanske ročice iz Vita, debelo usnje … Izdelava je površna, za radijski sprejemnik, ki ne pozna niti sistema RDS, pa bi bilo bolje, da sploh ne bi bil vgrajen.

ML 320 ni nič prestižnejši od osnovne različice z zamenjanimi številkami: ML 230. Je pa dobra dva milijona tolarjev dražji. Za ta denar si lahko kupite 68 KM tudi drugje. S karoserijo in kolesi vred!

Boštjan Jevšek

FOTO: Uroš Potočnik