Mercedes-Benz R 320 CDI L 4Matic

Nekoč je bilo preprosto. Mercedese smo v grobem delili na razrede A, C, E in S in razen izjem (kupeji, limuzinski kombiji in terenci) je bilo to vse. Dandanes pa celo poznavalci težko sledimo novostim, ki se bohotijo z zvezdo na nosu. Razred B, R, GL . . ? Nekdo me je vprašal, ali mislijo končati abecedo. Morda.

V želji, pridobiti nove kupce, je pač treba predstaviti nove avtomobilske stvaritve, jim dodati nekaj drugačnosti, a hkrati ponuditi tradicijo, na katero so lahko pri Mercedes-Benzu upravičeno zelo ponosni. Mercedes-Benz razreda R je bil v osnovi mišljen le za trg Združenih držav Amerike, a so se kasneje domislili, da bi ga ponudili še na stari celini.

Medtem ko čez lužo lahko kupite le daljšo različico (Lang), je mogoče v Evropi izbirati med daljšo in krajšo medosno razdaljo. A če se razred R že bohoti s prostorom, je prav, da smo se tudi mi usedli v najprestižnejšo različico, kjer pogled za voznikov sedež razkriva pravi mali luksuzen avtobus.

Prvi vtis je, da se v njem počutiš podobno kot v luksuznem razredu S. Kar je dobro. Drugi vtis je, da lahko preštejem na prste ene roke tiste, ki jim je bil všeč. Nekdo, ki mu tudi sicer Mercedesi niso najbolj pri srcu, je še pristavil, da je s tako zatemnjenimi šipami in odet v črnino videti kot pogrebni avtomobil. Kar vsekakor ni dobro. A vsi ti, ki so bili kritični do tega avtomobila, niso sedeli v njem, niso izkusili vrhunskega udobja, ki mu tekmeci le stežka konkurirajo.

Morda bi si premislili, če bi vedeli, da je položaj za volanom na las podoben tistemu v veliko dražjem razredu S, da je prostora za majhno dvorano in da se prav na vsakem od šestih sedežev sedi udobno. Da, prav ste prebrali, celo v tretji vrsti se sedi udobno, saj je prostora za glave in noge več kot preveč. Tretji in četrti potnik, ki sedita v drugi vrsti, si lahko celo uravnavata temperaturo prek samodejne klimatske naprave.

In če se kot voznik naveličate gneče, potnike le vržete iz avtomobila, preklopite sedeže in si ustvarite povsem raven in resnično prtljažnik, kamor z lahkoto vržete tudi jadralno desko. Prostora vam prav gotovo ne bo zmanjkalo, čeprav s seboj vozite četrtino hiše.

A nisem povsem prepričan, da je razred R pravi avtomobil za prevoz stvari, ki jih narekuje aktivno življenje. Je preveč luksuzen v notranjosti, da bi ga kljub ogromnemu prostoru uporabljali kot dostavnik, in preveč drag, da bi sploh pomislili na to. Skratka, ni Vaneo ali Viano. Nanj je treba gledati bolj kot na razred S, ki ima še več prostora v notranjosti in omogoča, da se v njem pelje kar šest potnikov, ki jih tudi na poti v Stuttgart ne bo bolela vsaka kost.

Šele na avtocesti lahko v celoti izkoristite vso opremo, od odklepanja in zagona ’brez ključa’ do električno nastavljivih sedežev s tremi spomini, ko na počivališču odstopite vozniško mesto svoji boljši polovici, nato pa uživate v lesu, usnju in nasploh vrhunskem materialu, ki je vdelan v novega R. Seveda boste na poti najbolj veseli navigacije, potovalnega računalnika, tempomata, radia z možnostjo poslušanja cedejev, pa tudi samodejnega šeststopenjskega menjalnika in zračnega vzmetenja.

Pri blaženju lahko izberete med dvema osnovnima programoma, udobnim in športnim, vendar je treba vedeti, da zadnji ne dela čudežev in da razred R (2, 3 tone praznega vozila in kar 166 centimetrov višine) ni in nikoli ne bo atlet. Raje se udobno namestite v sedež, uživajte v delovanju samodejnega menjalnika (ki mu podobno kot pri S ukazujemo prek desne obvolanske ročice) in mrmranju motorja, ki je kot ustvarjen za ta avtomobil. Dovolj močan, obdarjen s primerno količino navora, predvsem pa tudi tih in uglajen.

Nič ne rečem, bilo bi zelo zabavno imeti pod motornim pokrovom petlitrski osemvaljnik (R500), a racionalni del možganovine pravi, da je trilitrski CDI (s tehnologijo skupnega voda) odlična izbira za požiranje avtocestnih kilometrov. Verjemite, tako ’oboroženi’ razred R je povsem dovolj močan tudi za klance in polne obtežitve (pozor, kar 510 Nm največjega navora! ), da boste lahko vedno kraljevali na prehitevalnem pasu. Če boste hoteli.

Razen napak, ki jih zamerimo večini Mercedesov (nekomunikativen volan, ki se zelo nerad vrača v prvotno lego, le ena obvolanska ročica, cena), nismo pri razredu R zasledili večjih napak. Mogoče bo nekatere motilo zelo počasno samodejno odpiranje in zapiranje prtljažnih vrat, ki s piskanjem in počasnostjo delovanja pritegne pozornost vseh obiskovalcev, ki so trenutno na parkirišču veleblagovnice. Če niste človek, ki rad nastopa v javnosti, vas bo to motilo, je pa dejstvo, da so pri Mercedesu poskrbeli za varnost.

Težka prtljažna vrata (ki jih odpiramo in zapiramo le z gumbom! ) se premikajo počasi, z zvočnim opozorilom, in nepazljiva otroška roka na njegovi poti jih takoj prepriča, da se nemudoma ustavijo oziroma začnejo vračati v prvotno lego. Ni kaj, za varnost je poskrbljeno, v nasprotju z nekaterimi avtomobili, ki ti ob nepazljivosti lahko tudi zlomijo roko (beri: Audi Q7).

Skoraj 21 milijonov tolarjev je veliko denarja. A razred R ne skriva, da ni za vsakogar, kot ni za vsakogar prestižni S. Zato jih pri Mercedesu verjetno ne skrbi, da ni najbolj všečen večini, dokler bo le prepričal peščico, ki jim je namenjen.

Aljoša Mrak

Foto: Aleš Pavletič