Mercedes-Benz SLK 200 Kompresor

Če kdaj, potem zdaj povsem upravičeno nosi oznako SLK (mali SL). S črko K namreč pri Mercedesu skrajšujejo besedo 'kurz', ki pa, mimogrede, v nemščini nima istega pomena kot v slovenščini.

Sram vas bodi, če ste pomislili na vulgarnost! Raje poglejte prednjo masko. Ta ni povzeta po SL-u, ampak po mnogo bolj našpičenem SLR-u. Pa s tem poudarkov, ki privlačijo oči, še ni konec. Še eden se skriva na odbijaču spodaj – linija, ki spominja na spojler dirkalnika formule 1. Ufff, hudo! Zadek ni prav nič manj agresiven, čeprav je bolj kot SLR-ovemu podoben SL-ovemu. Ampak najlepše je, da tudi v kombinaciji z najšibkejšim motorjem – ki še zdaleč ni šibak, vendar o tem kasneje – na ceste zapelje z dvema ovalnima izpušnima cevema.

Čeprav je motor v nosu štirivaljen! Če se ob vsem tem ne boste odločili za športni paket, boste naredili veliko napako. Ta poskrbi še za 18-palčna šestkraka platišča, naluknjane zavorne kolute spredaj, diskreten spojer na zadku, športno podvozje (to je športno in tudi trdo! ) in v notranjosti za rdeče varnostne pasove in okrasne šive, črn strop ter okrasne letvice z videzom ogljika. In verjemite, tako napravljen SLK bo znal pritegniti poglede. Pa tudi čustva tiste(ga), ki jo/ga boste povabili k sebi. Notranjost je prav tako nova.

Še bolj kot urejenost pa vas v njej prepriča izkoriščenost. Predalčke boste našli prav povsod, tudi med in za sedežema, večina od njih pa se skupaj z vrati tudi zaklepa. Merilniki so postali elegantnejši, pogled prestižnejši in bolj berljiv. Razen zaslona avdiosistema, ki ob odprti strehi in na močnem soncu ne zmore več dovolj kontrastno izrisovati svoje slike (beri: je slabo zasenčen) in zato postane neuporaben. Da SLK ni povsem brez napak, dokazuje tudi klimatska naprava. Ta je dvostezna, kar je pohvalno, polsamodejna, kar je manj navdušujoče (funkcije 'auto' ni), najhuje pa je, da ob večerih s stikal ni več mogoče razbrati nastavitev, kar pomeni, da se boste morali zanašati na svoj občutek.

Povsem druga zgodba so sedeži. Ti so narejeni iz magnezija (okvir), nameščeni nizko, izdatno ergonomski, udobni in hkrati športni. Trikrak večopravilni volanski obroč je prav tako prenovljen, če boste želeli sesti v SLK-ja, kot je bil testni, pa boste morali doplačati še za Parktronik, radio Audio 20 z vrhunskim ozvočenjem, komfortno telefonijo, alarmno napravo, samodejno zasenčenje vzvratnih ogledal, tipalo za dež, ksenonske žaromete, daljinsko odpiranje strehe, močnejši akumulator, usnje v notranjosti, gretje sedežev, paket luči, odličen sistem za vpihavanje toplega zraka v višini vratu (Airscarf) in 5-stopenjski samodejni menjalnik.

Oznaka 200 Kompresor na zadku (testni je ni imel, kar je treba posebej naročiti), pomeni vstopnico v svet vetra v laseh pri Mercedesu. Toda čeprav gre za osnovni in edini štirivaljni motor (zvok), za užitke v vožnji ne boste prikrajšani. Tudi ta je prenovljen in je postal močnejši (15 kW), prožnejši (10 Nm) in čistejši (185 g/km). Precej manj navdušuje samodejni menjalnik, ki je le še v kombinaciji s tem motorjem ostal 5-stopenjski in s tehnologijo, ki je preživela. Vsaj pri tako ugledni znamki, kot je Mercedes-Benz. Pretika počasi in s časovnimi zamiki, ročni način ne pomeni sprehajanja, ampak le izbiranje prestav, in tudi če mu določite, katere prestave sme pretikati, bo, ko bodo vrtljaji previsoki, prestavil višje. Na hitro se zazdi, da lahko nekaj teh težav odpravi tipka C/S (city/sport), vendar ostane le pri tem.

Kmalu postane jasno, da tudi ta nima nobenega resnega vpliva na delovanje menjalnika in da ne bi bilo prav nič narobe, če je ne bi bilo. Tako vam ne preostane drugega, kot da pri naročilu takšnega SLK-ja raje pozabite na samodejni menjalnik in se odločite za serijskega (ročni) ter se, čeprav vemo, da tudi ta ni biser, tolažite s šestimi prestavami, ki jih ima, in popolnim nadzorom nad njim.

Motor je namreč s svojimi zmogljivostmi narejen za užitke. Tako kot zložljiva streha, ki od vas, če jo želite odpreti ali zapreti, zahteva, da se ustavite (sodobni roadsterji tega ne poznajo več) in vam s tem pobere 22 sekund (poznamo tudi že hitrejše). Zato pa je od tu naprej vse nared, da začnete uživati. Koliko vetra boste spustili v kabino, je odvisno predvsem od vas. Če boste dvignili stranska stekla in namestili vetrno zaščito zadaj (v testnem primeru je bila plastična), ga do hitrostnih omejitev, ki so dovoljene na navadnih cestah, skoraj ne boste čutili. Med hitrejšo vožnjo bo vetra več, z naraščanjem hitrosti pa bodo premo sorazmerno naraščali tudi užitki v vožnji in obratno sorazmerno ležernost tistega dne.

To pa je pravzaprav tudi smisel 'roadsterstva', kajne?

Matevž Korošec, foto:? Aleš Pavletič