Kratek test: Volvo S60 D2 DRIVe Momentum

Dokler pri tem švedskem izdelovalcu trgu ne bodo ponudili kaj bolj ekološko ozaveščenega (priključni hibrid V60 ali C30 Electric sta za zdaj le prototipa), je 1,6-litrski Volvov turbodizelski motor tisti, ki rešuje čast z manjšo porabo in izločanjem najmanj CO2 v ozračje. Je torej 'najčistejši' Volvo, čeprav se mora človek že malo bolj spoznati na Volvovo ponudbo, da to lahko razbere iz dodatne oznake DRIVe. No, tako pač je, zaradi 'izvirnih' tržnih oznak pa se tako in tako ne gre preveč razburjati.

Res pa je, da tedaj, ko sedemo v S60, takšni pomisleki sploh ne motijo. Kljub že skoraj dveletnemu stažu na trgu se zdi še zelo svež avtomobil (mogoče tudi zato, ker ga na naših cestah ne vidimo ravno prepogosto). V vsem je pravzaprav pravi Volvo, oblikovno ga ne moremo zamenjati za katero drugo znamko, v tistem, kar ponuja in je mogoče v dobro opremljenih modelih najti in uporabljati, pa tudi. Še največ težav bo najbrž imel kupec, preden bo izbral sebi in svojim pričakovanjem primeren avtomobil, kajti izbire najrazličnejših dodatkov je res veliko. Volvo je pač premijska znamka, čeprav se morebiti zdi, da si do kupcev utira drugačne poti kot njeni nemški tekmeci.

Volvo je tako rekoč sinonim za varnost in tudi naš S60 je glede tega izpolnil vsa pričakovanja. Seveda je vsem znano, kako dobro se na preizkusnih trkih odrežejo Volvovi izdelki, a vse bolj je pri njih pomembna tudi aktivna varnost. Tu velja omeniti sistem City Safety, torej samodejno zaviranje takrat, ko radarski in drugi senzorji odkrijejo, da bi lahko trčili v avtomobil, ki vozi pred nami. S60 (in seveda njegova karavanska različica V60) sta bila prva s tem sistemom (drugega rodu). Elektronika je sploh pomembna za nadzor najrazličnejših Volvovih dodatkov, ki so bili v našem preizkušenem avtomobilu. Eden od zanimivejših je radarski tempomat, ki vozniku omogoča brezskrbno vožnjo v kakšni leno tekoči koloni.

Oprema Momentum ni najbogatejša, ki jo pri Volvu S60 lahko izberete, a ko potem vidite razliko v ceni izhodiščnega in tega, kakršen je bil naš, navdušenje ni več tako veliko. No, tudi v tem pogledu je Volvo premijska znamka; seveda lahko dobite veliko opreme, a to stane. Treba je poudariti še, da je v primerjavi z nemškimi premijskimi znamkami Volvova ponudba cenovno vseeno ugodna, saj tam vse ugodje, udobje in varnost stanejo še nekaj več ...

Kako pa se izkaže dokaj majhen in ne preveč močan turbodizelski motor? V običajni rabi presenetljivo dobro. Tako vožnja po (hitrostno omejenih) avtocestah kot mestna in vožnja po odprtih 'deželnih' cestah s tem Volvom potekajo brez kakršnihkoli težav, ki bi jih lahko pripisali motorju. Morebiti se njegova zmogljivost zgolj 115 'konj' zdi malo, a po drugi strani velik navor v zelo širokem območju vrtljajev odtehta vse skrbi. Edino, kar se zdi neprijetno, je manj moči pri speljevanju, a so Volvovi tehniki zadevo dobro rešili: če voznik premalo pritisne na plin, elektronska stopalka za plin priskoči na pomoč s korekcijo in tako Volvo tudi s premalo plina ob speljevanju le redko 'crkne'.

Gospodarnost, ki jo obljublja normna poraba tega modela, je obetavna. Skupna je zgolj 4,3 litra goriva na 100 kilometrov, a se takšnih rezultatov v resničnosti ne da doseči brez rigoroznega discipliniranja pri pritiskanju na plin. Če hočemo ohraniti tempo, ki ga narekuje običajen promet, se poraba seveda občutno poveča. Ali je povprečje 6,4 litra goriva, kolikor smo jih porabili na našem testu, veliko? Še zdaleč ne, saj je skoraj polovica preizkusa potekala po avtocestah ob doseganju največje dovoljene hitrosti.

Volvo S60 DRIVe je zanimiv poskus te švedske znamke. Ni za tiste, ki prisegajo na motorno moč, ampak za tiste, ki hočejo prav s tem dokazovati, da moč še ni vse.

Tekst: Tomaž Porekar