Morgan Aero 8

Da ne bi bilo že na začetku kakšnih nesporazumov: čeprav je Aero 8 popolnoma nov avtomobil, kupci od njega ne smejo pričakovati vsakodnevnih lastnosti sodobnih štirikolesnikov. Če iščete tak avtomobil, prelistajte raje naprej, tisti pa, ki znate ceniti tradicijo, boste prišli na svoj račun. Novi Morgan je namreč še vedno v prvi vrsti pravi Morgan.

Aero 8 do zadnjega vijaka nadaljuje in plemeniti žlahtno zapuščino predhodnih modelov. Sodi v tisto zvrst avtomobilov, ki jih preprosto moraš imeti rad, čeprav ima celo kopico lastnosti, ki se sodobnim uporabnikom zdijo skorajda nemogoče - je oster, intenziven, učinkovit in seveda nikakor ni vsakdanji. No, vsaj za veliko večino ljubiteljev avtomobilov ne.

Zato se ne smemo čuditi, če pri Morganu napredek razumejo drugače kot velikoserijska avtomobilska industrija. Aero 8 namreč nima ne sistemov ABS in ASR, da o ESP-ju ne govorimo, ne varnostnih mehov. Pri nakupu Aera 8 tako investirate v togo aluminijasto šasijo, dirkaško naravnano podvozje in karoserijo, ki kljub aerodinamičnim spremembam in dodelavam ostaja zvesta hišnim smernicam.

Za Charlesa Morgana je ta minimalizem del filozofije, ki ji njegova družina sledi že od ustanovitve tovarne. Kljub temu so pri Aeru 8 naredili nekaj izjem, saj konstruktorji že delajo na projektu vgrajevanja varnostnih blazin, o elektroniki v podvozju pa lastnik družinskega podjetja še slišati noče. Aero 8 je športni avtomobil in po Morganovo beseda »šport« pomeni izziv. In kupec se mora s tem izzivom soočiti in sprijazniti.

Izziv je že vstopanje v avtomobil, kajti izredno široka pragova potnika prisilita, da zelo dobro premisli, kako se bo tega lotil . Ozka sedežna niša namreč ne dovoljuje »popravnih« izpitov; če potnik na primer že pri drsenju v sedež napačno obrne stopalo, je edina rešitev, da se skobaca iz avtomobila in vajo ponovi. Prostor pri potnikovih stopalih je namreč izjemno skopo odmerjen, zato je previdnost več kot potrebna.

Ko vam enkrat le uspe sesti v Aerov sedež, vas pričaka brlog, ki se zelo razlikuje od sodobnih »normalnih« cestnih čudes - voznik in sovoznik postaneta prava brata, saj sedita z ramo ob rami, njun pogled pa skozi majhno sprednjo šipo »boža« neskončno dolg motorni pokrov. Ob straneh sta za lepši razgled nameščena še velika blatnika sprednjih koles - ni kaj, za avtomobilske romantike je to eden najlepših razgledov, vreden bogov.

K temu seveda sodi tudi ustrezno oblikovan kokpit. Torej skromno, kajti na aluminijasti plošči je nameščenih le nekaj merilnikov in gumbov, sicer za maloserijsko proizvodnjo tako zelo značilno sposojanje elementov od drugih tovarn pa je pri Aeru omejeno le na obvolansko ročico, ki izvira iz bavarskega BMW-ja.

Oči pa se lahko pasejo na ročno obdelanem usnju in jesenovini, ki ni le okrasni material, ki je na voljo v treh različnih svetlobnih tonih. Les namreč po starem angleškem običaju služi tudi kot ogrodje za aluminijasto karoserijo. Udobni sedeži omogočajo dovolj možnosti nastavljanja, da lahko tudi višjerasla potnika sedita lagodno, seveda pod pogojem, da sta bolj suhe postave. Debeluhov pri Morganu namreč ne marajo.

Zato pa tudi Aero 8 vedno znova preseneča tam, kjer tega ne bi pričakovali. Pri natančnejšem prebiranju navodil za uporabo lahko namreč naletimo na nekaj sledi višje tehnologije - na primer na zaslonček, na katerem lahko potnika preverjata pritisk zraka v vseh štirih gumah, ali na dva mala gumba, ki veljata, za Morganove razmere, za pravo revolucijo v udobju. Električno pomične šipe!

Nadaljnjo senzacijo lahko odkrijemo globoko pod armaturno ploščo. Natančneje, lahko jo občutimo. Skozi tri prezračevalne odprtine v prostor pri nogah piha hlajen zrak, kar se med vožnjo hitro izkaže kot čista nuja in ne le udobje. Noge bi se vam namreč med vožnjo lahko kaj hitro skuhale, tako se zna ogreti Aerova notranjost.

Odprtin za dovajanje zraka na šipe pa ni v izobilju, zato ima Aero 8 vse šipe električno ogrevane.

Voznik motor zažene s pritiskom na gumb in namesto globoko hropečega motorja V8 pod motornim pokrovom komaj slišno šumi BMW-jev motor, ki je transplantacijo iz BMW-ja 540 preživel brez kakršnihkoli zvočnih sprememb.

Tudi šeststopenjski menjalnik je bolj BMW-jev kot Morganov: lahkoten in natančen, toda v ozkem Aerovem kokpitu prestavljanje vseeno pomeni pravo malo vaje iz aerobike, preden voznik »vdene« v naslednjo prestavo. Bolj značilna za tak avtomobil je sklopka, ki pri vozniku vedno znova zbuja občutke, da so ga za volan poslali le zato, da bi z nogami prestavljal betonske bloke. A tudi to je izziv, mar ne?

Ko pa se Aero 8 le spravi k vožnji, vse te začetne neprijetnosti izpuhtijo. BMW-jev motor V8, ki je že prav po medvedje močan, voznika takoj preseneti, kajti take moči avtomobilu na prvi pogled ne bi pripisali. Nadvse uporaben je že v območju nižjih vrtljajev, Morgana pa z lahkoto in eleganco nadvse prepričljivo premakne v območje največjih hitrosti. Kako pogosto voznik pri tem seže po prestavni ročici, je nepomembno - motor svoje delo opravlja, kot da to nima nič opraviti z njim.

Pomembno vlogo ima pri tem seveda tudi nizka teža avtomobila. Opazili smo sicer, da je bil testni Aero 8 s 1187 kilogrami težji, kot navaja tovarna, ampak tudi s to težo ima 286 BMW-jevih konjičev zelo malo dela. Konec koncev lahko tako Aero 8 pri pospeševanju nekaj časa drži korak tudi s kakšnimi bolj športno naravnanimi avtomobili kova Porscheja Carrere.

Voznik tako lahko odlične vozne lastnosti avtomobila s pridom izkoristi tudi na zahtevnejših cestah, zasluga pa gre v največji meri odličnemu podvozju. Ta je nov revolucionarni napredek pri Morganu, saj do sedaj ni bilo v navadi, da kolesa njihovih avtomobilov tudi pri zahtevnejši vožnji ostanejo dobesedno prilepljena na cesto, da avtomobil natančno sledi voznikovim ukazom na volanu in da pri vožnji prek kratkih grbin avtomobil nima teženj po katapultiranju voznika s sedeža.

Sicer je novi Morgan v osnovi še vedno trd avtomobil, vendar ne pretrd, tako da podvozje tudi pri pretiravanju (zgornja meja zmogljivosti je za običajne razmere postavljena zelo visoko) v ovinku od voznika zahteva le minimalne popravke z volanom, zlasti če mu voznik še malo pomaga s stopalko za plin. Zaradi velikega motornega navora in močnih zapor diferenciala je to razmeroma preprosto opravilo.

Kljub vsem naštetim lastnostim pa posebne lahkotnosti od Aera le ne smemo pričakovati. Pri hitrosti 50 kilometrov na uro se sicer »varčno« naravnani servovolanski mehanizem izklopi, tako da je Aero 8 primernejši za močnejše in odločnejše roke. Tudi napredek pri udobju ima svoje meje: najkasneje od hitrosti 160 km/h dalje postane piš vetra okoli karoserije bolj ali manj nevzdržen.

In s tem pridemo tudi do največje črne pike, ki si jo lahko avtomobil tega kova prisluži. Platnena streha je namreč zelo primitivno zgrajena, kajti njeno zlaganje zahteva odločno preveč dela. Navsezadnje mora kupec za ta avtomobil odšteti zajeten kupček denarja in spodobilo bi se, da mu pri Morganu to delo olajšajo. V Nemčiji eden od 300 letno izdelanih primerkov stane 89.204 eurov, zato se pojavi vprašanje o dejanski vrednosti takega avtomobila. Toda pri Morganih je bilo že od nekdaj tako: njihov avtomobil imate lahko ali radi ali pa le zavijete z očmi in mu obrnete hrbet.

Wolfgang König

Avtor je novinar sestrske revije Auto, Motor und Sport.

Foto: Hans-Dieter Seufert