Največji prednosti Subarujev sta stalni štirikolesni pogon in bokserski motor, največji slabosti pa – stalni štirikolesni pogon in bokserski motor.
Pred natanko letom dni (v AM07 2012!) smo pisali o Subaruju XV, ki je bil očitno pred očmi oblikovalcev, ko so risali nove poteze Foresterja. Sploh sprednji del avtomobila zelo spominja na model XV, ki naj bi s svežo obliko začel pomlajevati kupce Subarujevih avtomobilov. Žal pa so Subaruji razmeroma dragi, mladina pa bolj kot ne brez denarja ...
Vsi, še zlasti pa bralci Avto magazina vemo, da sta glavni prednosti japonske znamke stalni štirikolesni pogon in bokserski motor, obenem pa sta ti posebnosti tudi kamen na njihovi asfaltirani poti napredka. Simetrični stalni štirikolesni pogon, za katerega skrbi osrednji diferencial z visko sklopko, je adut pri lovcih in 'vikendaših', ni pa ravno biser pri porabi gorivo in onesnaževanju. Saj me razumete, če motor v osnovi (lepo vreme, normalna vožnja) poganja zgolj dve kolesi, so izgube manjše, kot če mora poganjati štiri.
Zato so tekmeci pogosto v prednosti, ko zavijemo na bencinsko črpalko, saj je potovalni računalnik v novem Foresterju kazal med 7,8 in osmimi litri na 100 prevoženih kilometrov. In to s sodobnim turbodizlom, ki zaradi tehnologije skupnega voda, dvojne odmične gredi v glavi, hladilnika polnilnega zraka in turbopuhala ter spodobnih 108 kilovatov (147 'konj') s premikanjem približno 1,6 tone nima veliko dela. Zimske 17-palčne gume, ki spadajo med standardno opremo, seveda pri porabi niso pomagale, so pa imele veliko besede pri manjšem udobju.
Pri Subaruju so z velikimi platišči zagotovili boljšo lego na asfaltni cesti, vendar je Forester tudi precej neudoben. Preveč – predvsem za občutljivejše sopotnike. Vzmetenje je preveč togo, da potnikom čeljusti ne bi kdaj nehote zaropotale, in samo vrhunski kakovosti izdelave se lahko zahvalijo, da se plastika na armaturni plošči še ni 'oglasila's tako imenovanimi črički.
Medtem ko smo zunaj pogrešali parkirna tipala, saj zgolj s kamero ne gre vedno najbolje, pohvalili pa panoramsko strešno okno in pametni ključ, je notranjost razvajala. Če ne štejemo sedežev, ki so po japonsko s prekratko sedalno površino preskromni za višje Evropejce, smo se lahko razvajali z usnjem, za dotik občutljivim zaslonom, dvodelno klimatsko napravo, tempomatom, sistemom prostoročnega telefoniranja, gretjem prednjih sedežev in seveda navigacijo.
Med vožnjo pa seveda že znani svet Subaruja: motor do polne sape turbopuhala zahteva malce več plina, potem pa prepričljivo pospešuje z značilnim zvokom bokserja, menjalnik je dovolj natančen in stabilizacijski ESP (VDC) serijski, čeprav bi si želeli, da pri zimskih radostih ne bi tako hitro posegel v dogajanje tudi, ko ga voznik izklopi. Prtljažnik je s 500 litri prostornine za 50 litrov večji kot pri predhodniku, malce več prostora pa je tudi v potniški kabini.
Vendar ostaja pomislek: čeprav sta štirikolesni pogon in bokserski motor Subarujevi posebnosti, kar lahko v tej vse bolj podobni si sodobni avtomobilski pločevini le pozdravimo, pa se zdi, da ga ti posebnosti pri razvoju tudi ovira. Sta torej njihova aduta v resnici še vedno prednost?
Besedilo: Aljoša Mrak
| Prodaja: | Interservice d.o.o. |
|---|
| Motor: | 4-valjni – 4-taktni – boxerski – turbodizelski – gibna prostornina 1.998 cm3 – največja moč 108 kW (147 KM) pri 3.600/min – največji navor 350 Nm pri 1.600–2.400/min. |
|---|---|
| Prenos moči: | motor poganja vsa štiri kolesa – 6-stopenjski ročni menjalnik. |
| Zmogljivost: | največja hitrost 190 km/h – pospešek 0–100 km/h 10,2 s – poraba goriva (ECE) 7,3/5,2/5,9 l/100 km, izpust CO2 156 g/km. |
| Mase: | prazno vozilo 1.556 kg – dovoljena skupna masa 2.000 kg. |
| Zunanje mere: | dolžina 4.595 mm – širina 1.795 mm – višina 1.435 mm – medosna razdalja 2.640 mm –prtljažnik 505–1.592 l – posoda za gorivo 60 l. |