Na kratko: Volkswagen Multivan DMR 2.0 TDI (103 kW) Comfortline

Da v tehničnih podatkih ali ceniku ugotoviš, kaj pomeni oznaka DMR, ni treba biti preveč pameten. A vseeno avtorju tega članka ni bilo takoj jasno, kaj pomeni. Enostavneje je bilo po tistem, ko smo si ga ogledali – daljša medosna razdalja, nevednež! Življenje sedanjega rodu Volkswagnovega večjega kombija gre h koncu, že prihodnji mesec bodo prvič pokazali naslednika. A Multivan bo ostal nekakšen pojem. Če ne bi bilo novega Mercedesovega razreda V (ki se je pojavil lani, naš test pa ste lahko prebrali v prejšnji številki Avto magazina), bi bil pravzaprav ta Volkswagnov izdelek kljub desetletnemu stažu v skorajda povsem nespremenjeni izvedbi še vedno vodilni v razredu. Včasih se zgodi, da avtomobilske izbire ne prilagajamo okusu ali željam, ampak potrebam (v zadnjem času vse bolj prevladuje tak način).

Tale Multivan je zato prišel na preizkus v uredništvo kot velika želja po primernem prevozu na kraj dogajanja, v Ženevo. Pokazal je vse, kar je treba, za tako dolgo pot: odličen doseg, primerno hitrost in dobro gospodarnost z gorivom. No, omeniti velja, da med višeraslimi potniki Multivanovo udobje (vzmetenje in sedeži) velja kot eno najboljših. To zlasti velja za preizkušenega z daljšo medosno razdaljo. Že res, da je ob manevriranju v manjših prostorih mogoče dobiti občutek, da je za voznikom avtobus.

A je zato tudi na bolj luknjastih cestah, pri vožnji prek civilizacijskih ovir ('ležečih policajev') ali na dolgih valovih avtocestnih neravninah odziv avtomobila še mirnejši in neravnine kar požira, ne da bi jih resno čutili v kabini. Druga razlika od običajnega Multivana je seveda podaljšana notranjost. Je tako dolg, da vanj za vozniškim in sovozniškim sedežem lahko spravimo kar tri vrste solidno velikih foteljev običajnega Multivana. A da bi bil primeren za udoben prevoz prav toliko potnikov, lahko trdim le ob dodatnem pogoju, da sta vsaj dva zadovoljna z manj prostora za noge. Postavljanje sedežev je sicer prilagodljivo, za kar poskrbijo uporabne tirnice v dnu potniškega prostora. Te pa ne sežejo dovolj nazaj (najbrž zato, da zadaj ostane vsaj malo prostora za prtljago). Sklep je torej, da je takle Multivan DMR prostoren in izredno udoben za šesterico odraslih ter prtljago v zadku. Tisti v drugih dveh vrstah si lahko sedeže poljubno prilagodijo ali jih celo obrnejo in uredijo nekakšen prostor za pogovor ali sestanek, ob dodatni mizici še za kaj več.

O motorju in zmogljivosti ne moremo napisati kaj več, kot smo že pred letom dni ob preizkusu Transporterja z enako motorizacijo (AM 10 – 2014). Le da je Multivan tudi tu udobnejši. Hrupa iz motornega pokrova ali izpod koles je veliko manj zaradi boljše izolacije in kakovostnejših oblog potniške kabine. Omeniti velja še Volkswagnov dodatek za olajšanje zapiranja bočnih drsnih in zadnjih prtljažnih vrat. Vrata lahko tako zapiramo manj ognjevito (z manj moči), mehanizem pa poskrbi, da se varno zapro. Seveda ima tudi nekaj manj sprejemljivih plati. Gretje in hlajenje je sicer ojačano, a za primerno uravnavanje na zadnjih sedežih vseeno ni prave priložnosti in se morajo pač vsi potniki zadaj zadovoljiti z enakimi klimatskimi pogoji.

Stranska bočna pomična vrata so bila sicer zgolj na desni, a pomanjkanja alternativnega vstopa na levi sploh ni bilo zaznati (leva seveda dobite za doplačilo). Tisto, kar lahko pravzaprav Multivanu najbolj očitamo, je pomanjkanje možnosti pravih infozabavnih dodatkov. Naš je sicer imel možnost povezave z mobilnimi telefoni prek bluetootha, a smo pogrešali možnost predvajanja glasbe s pametnega telefona. Prav tu lahko od prihajajočega naslednika pričakujemo največ.

bese­di­lo: Tomaž Porekar