Nissan Almera 1.5 Comfort Plus

Pri oceni povprečneža! Kaj? Kako? Ja, ocena nove Nissanove Almere je natanko takšna. Povprečna! Prenovljena Almera, ki smo jo v naši reviji že vozili, in sicer z 1, 8-kubičnim pogonskim agregatom, je neprimerljivo karakternejši avtomobil. Zaradi motorja in opreme.

Nova Almera je zrel avtomobil. Če se lotimo njene oblike, ji lahko očitamo le konzervativnost, toda ta ljudi nekako pomirja ter ne vzbuja pretiranih čustev. To je po svoje tudi dobro.

Tudi notranjost Almere je seveda povsem nova in ravno tukaj se kaže pomuditi malce dlje. Počutje v Almeri je dobro. Če bi jo moral na splošno oceniti, se ponovno znajdemo pri povprečju. Ne daje slabega vtisa, res pa je, da me osebno ni noben izmed detajlov posebno navdušil. No, mogoče je pregovorna le praktičnost teh vozil, saj je v Almeri res dobro poskrbljeno za odlagalne prostore in številne predalčke.

Prostornost? Ne boste verjeli, ampak povprečna! Lahko ji sicer prilepimo en plus, saj bi bili krivični, če bi zapisali, da potniki zadaj ne sedijo dobro, le višji »otroci« bodo kolena nekoliko tiščali v naslonjala prednjih sedežev, kar je lahko moteče tako za onega zadaj kakor za tistega spredaj. Sicer pa tale Almera ni mišljena ravno za taksi.

Namenjena je pač za povsem običajen družinski avtomobil, ki bo zadovoljil potrebe človeka, ki od avtomobila ne pričakuje, da bo premagoval brezpotja, prevažal neomejene količine prtljage in oseb, podiral hitrostne rekorde ali vlekel nase zavidljive poglede sosedov.

Vožnja? Sicer ne trdim, da Almerin motor ni zmogljiv, saj je pač treba upoštevati, da je 1, 5-litrska različica in iz tega je že mogoče sklepati, da avtomobilu v primerjavi z večjimi brati primanjkuje navora. Vendar ni povsem tako. Vozilo se z mesta odpelje povsem zgledno in tudi motor je povsem dovolj prožen, očitamo pa mu čudno izbrana prestavna razmerja.

Menjalnik je zasnovan dobro in tudi deluje dobro, vendar bi drugačna prestavna razmerja bistveno pripomogla k bolj elastični vožnji. Predvsem po mestu. Ko se Almera znajde na odprti cesti, na zamere pozabimo, saj se izkaže za resnično prijetnega sopotnika.

Odkrito priznam, da Almere nisem nič kaj dirkaško priganjal na kakšni zaviti cesti, da bi se lahko prepričal o dobrih in slabih lastnostih njenega podvozja in krmilnega sistema, vsekakor pa so Japonci želeli narediti predvsem udoben avtomobil in zato bi lahko Almero označili za rahlo premehko. Neravnine in grbine na asfaltu sicer resnično zgledno požira, toda v hitreje odpeljanih ovinkih se avtomobil kar malce neprijetno nagiba.

Za konec se ustavimo še tam, kjer je vozila konec. Pri prtljažniku. Ta je precej večji kot pri prejšnji Almeri. Po potrebi ga lahko s podiranjem zadnjih naslonjal še povečamo in tako ob kombinaciji z veliko odprtino pod prtljažnimi vrati dobimo vozilo, ki bo brez težav prepeljalo tudi večji kos tovora.

Gaber Keržišnik

Foto: Uroš Potočnik