Nissan Primera 2.2 dCi Wagon Acenta

Če gledate z zornega kota družine, je Primera Wagon 2.2 dCi verjetno zelo dobra izbira. Gotovo bi bil 1.9 dCi ekonomsko bolj sprejemljiv, a če šteje tudi poskočnost, je 2, 2-litrski turbodizel nedvomno boljša odločitev. Motor sicer v hladnih dneh zahteva precej dolgo predgretje in se prve trenutke oglaša z ne ravno vzpodbudnim, tipično dizelskim ropotom, a se hitro umiri in je odtlej vzoren.

Vleče že od nizkih vrtljajev, turboluknja je le rahlo zaznavna in se ne upira vrtljajem nad znamko 4500 na merilniku vrtljajev. To v 5. prestavi pomeni okrog 180 kilometrov na uro in ko prestavite v 6. prestavo, vrtljaji padejo na okrog 4000. Menjalnik je torej razmeroma kratko izračunan, saj največjo hitrost takšna Primera doseže v zadnji, 6. prestavi, ob tem pa je prek celotnega področja delovanja motorja zadovoljivo prožna. Zelo dober je tudi menjalnik, ki dopušča hitra pretikanja in je vselej dovolj natančen.

Športnosti nobena Primera ne izpostavlja, saj je naravnana na udobje: z vzmetenjem, blaženjem in lahkotnostjo volanskega mehanizma. Z udobjem pride tudi notranja prostornost in sedenje v dobrih sedežih, ki so dokaj usločeni, in voznik se nad položajem za volanskim obročem ne bo pritoževal, saj je nastavljivost (sedežu lahko nastavite tudi višino in nagib sedala) zelo dobra. Še najmanj razveseljuje trušč pri hitrostih nad 140 kilometrov na uro pa morda slabo opazna kontrolna lučka dolgih žarometov ali ne povsem zanesljiv termometer zunanje temperature, ki ga motor že pri krajšem postanku hitro ogreje, potem pa potrebuje kar nekaj časa, da spet kaže pravo vrednost.

Kdor bo v Primeri sedel dlje, se bo tudi navadil nekoliko nenavadnega upravljanja potovalnega računalnika, klimatske naprave in avdiosistema na sredinskem delu armaturne plošče, ki se že po krajšem druženju pokaže za logičnega.

Oznaka Acenta pomeni kar dober paket opreme; z višjim (Tekna) dobite le še usnje ter ESP, a je za slednjega moč doplačati tudi pri Acenti skupaj s ksenonskimi žarometi za okroglih 400 tisočakov. Ima pa Acenta od nedavne rahle prenove tudi barvni zaslon z barvno kamero za pomoč pri vzvratni vožnji. Ideja je zelo dobra, a ne popolna; kamera namreč kljub ekstremno širokemu kotu ne vidi vsega, v kar lahko pri vzvratni vožnji zadenete.

Kombinacija z zvočnim parkirnim pripomočkom (PDC) bi bila popolna. Dobro (čeprav ne novo, a zelo redko) je tudi dvojno odklepanje in vedno odlična ideja so številni predali v kokpitu. 'Japonci' še vedno odklanjajo samodejno odpiranje in zapiranje stranskih šip (razen voznikove), je pa sicer takšna Acenta zelo dobro opremljena, vključno z usnjem na volanskem obroču, prekinjenim in neprekinjenim delovanjem zadnjega brisalnika, samodejnim zatemnjevanjem notranjega vzvratnega ogledala in dobro notranjo osvetlitvijo.

To nedvomno kaže na dober paket avtomobila. Morda celo opazno boljši, kot si ga med kupci zasluži. Takšna Primera je namreč dober primer zelo dobrega družinskega avtomobila.

Vinko Kernc

Foto: Aleš Pavletič