Nissan Qashqai+2 2.0 16v

Nissan Qashqai je bil pred dvema letoma prava prodajna bomba, saj so ga tako rekoč razgrabili in je bilo treba nanj celo čakati. Toda pri Nissanu niso spali na lovorikah, ampak so kmalu predstavili še daljšo različico (z neizvirnim imenom Qashqai+2), v kateri si lahko omislite tudi štirikolesni pogon in menjalnik CVT.

Najprej naj razjasnimo, da so v obtoku že fotografije oblikovno predelanega Qashqaia, ki bo prišel na trg spomladi 2010. Revolucije ne bo ponujal, bo pa v osnovi znova zablestel z novim sprednjim in zadnjim delom, bolj všečnimi merilniki in manjšim hrupom.

A pametni bodo počakali na zadnje zaloge starega in ga kupili po ugodnejših cenah, saj mu – roko na srce – nič ne manjka. Ali pa ne toliko, da bi le zamahnili z roko in mu zaželeli miren pokoj.

Podaljšana različica je v primerjavi s krajšim bratom malo manj graciozna, vendar je zato uporabnejša. Večja medosna razdalja pomeni več prostornosti in dva dodatna sedeža več možnosti. V drugi vrsti bo dovolj prostora tudi za odrasle potnike, v tretjo pa jih raje ne tlačite, saj lahko 'v prtljažniku' preživijo le majhni otroci.

Zelo uporabna pogruntavščina je pomična zadnja klop, ki se v podaljšani različici prilagaja v razmerju tretjina proti dvema tretjinama, saj omogoča še tisti ščepec prilagodljivosti več, da sedeži in prostor okoli njih postanejo res uporabni.

Prtljažnik pri petsedežniku ostaja dovolj velik, da gredo noter tudi otroška kolesa, pri sedemsedežniku pa raje ne računajte nanj, temveč pustite kolesa doma in si raje omislite strešni kovček. Da boste lahko vsaj nahrbtnike kam skrili.

Na testu smo imeli različico z neskončnostopenjskim menjalnikom CVT. Menjalnik omogoča še več udobja, vendar le, če imate zelo nežno nogo. Pri polnem plinu namreč zganja tak hrup, da je to za potnike moteče, saj imaš občutek, da se tehnika neizmerno trudi doseči hitrosti, ki so predpisane v Sloveniji.

Povem le primer. Če imate tempomat naravnan na 145 km/h, kar v resnici znese malce čez 130 km/h, potem se boste po ravnem vozili s 3.000 vrtljaji. Ko pa zapeljete na klanec, na primer vrhniški, bodo motorni vrtljaji (samodejno) narasli kar do številke 6.000, kar je le 500 vrtljajev manj od rdečega polja.

Za potovalno hitrost se bo motor na vse pretege mučil, vi pa tudi, saj bo pri tem tudi hrupen, zato bi osebno veliko raje imel dober samodejni menjalnik. A Nissan ima menjalnike CVT že dolgo v ponudbi, zato so le s polic vzeli tisto, kar so že imeli.

Škoda, verjetno bi se bolj izkazal z motorjem večje prostornine, saj kombinacija dvolitrskega bencinskega motorja (s kar 104 kilovati oziroma 141 'konji'! ) in menjalnika CVT deluje suvereno le pri nežni mestni vožnji. V mestni džungli se res izkaže, sploh v položaju D.

Za ljubitelje pretikanja pa ponuja še sekvenčni način, kjer s prestavno ročico pretikamo v višje prestave s potiskanjem proti armaturni plošči, v nižje pa z vlečenjem proti sebi. Žal so izpis prestav na instrumentni plošči tako skrili, da smo mu pripisali minus v rubriki Hvalimo in grajamo.

Priporočamo pa štirikolesni pogon, ki ga enostavno priklopimo le z uporabo vrtljivega stikala na sredinski konzoli (možnost samodejnega razporejanja moči ali pa 'zaklenjenega'), velikim otrokom za volanom ali tistim manjšim na zadnjih sedežih pa bo všeč tudi panoramska streha.

A če sem odkrit, bi raje imel parkirna tipala na sprednjem delu kot pa panoramsko streho, saj je Qashqai+2 manj pregleden, kot bi mu pripisali na prvi pogled. Zato lahko rečemo le to, kar vedo že številni: lepo je biti za volanom tega avtomobila.

Neutrudljiva vožnja je lahko z menjalnikom CVT še bolj udobna, štirikolesni pogon pa bo poskrbel, da bo lahko vsak konec tedna aktiven. Tudi (ali predvsem) v snegu.

Aljoša Mrak, foto: Saša Kapetanovič