Nissan X-Trail 2.0 dCi SE

Kot lahko vidite na fotografijah, so jih vsaj pri zunanjosti ubogali. Očitno so bili prejšnji lastniki dovolj prepričljivi, zaradi števila pa tudi dovolj glasni, da se je Nissanovim strategom splačalo ubogati. Le redki boste že na prvi pogled opazili, da je pred vami povsem nov avtomobil.

Čeprav je daljši (za 175 mm), širši (za 20 mm) in višji (za 10 mm) in čeprav so pravzaprav spremenili prav vsak del karoserije, boste novinca prepoznali predvsem zaradi spremenjenih luči (spredaj in zadaj), dodelane maske in tretje zavorne luči, ki je odslej vdelana v karoserijo, in ne več pod zadnjim steklom. Zato je lahko zadnje steklo tudi zatemnjeno, kar prej zaradi zavorne luči ni bilo mogoče. Ohranili pa so bistvo: škatlasto obliko, terenski videz z razmeroma kratkimi previsi in strešne nosilce, ki v sebi skrivajo dodatne dolge luči. Te so lahko močan adut v morebitnih nočnih dvobojih, kdo bo dlje časa vztrajal z dolgimi lučmi, zato nasproti vozečim svetujemo, da X-Trailovih lastnikov nikar ne izzivate. Verjemite nam, da ste že vnaprej obsojeni na poraz . .

A da napredek vseeno zahteva spremembe, je videti in občutiti v notranjosti. Prejšnji X-Trail se je bohotil z nenavadno postavitvijo instrumentne plošče, saj so merilniki kraljevali kar na vrhu sredinske konzole. Torej podatki o trenutni hitrosti niso bili rezervirani le za voznika, ampak jih je lahko videla tudi tečna žena (»A je treba tako hitro? «) ali pa so jih opazili otroci (»Oči, gasss! «). Da bo v družini več mira, je instrumentna plošča odslej pred voznikom, kar sicer ne pripomore k inovativnosti, je pa vsekakor bolj domače večini voznikov.

Razlog seveda niso jezikavi sorodniki, ampak možnost vgraditve zaslona, ki gosti navigacijsko napravo. Če instrumentne ploš­če ne bi prestavili, bi lahko zaslon namestili le nekje na sredino sredinske konzole ali celo pod njo, kar pa bi bilo nepregledno in zato za uporabnike moteče. No, merilnika hitrosti in vrtljajev sta lepo oblikovana in pregledna, tisti manjši (v sredini) pa gosti veliko (digitalnih) podatkov, ki so majhni in s tem slabše vidni.

Zato boste morali izpis o trenutni prestavi (tako imenovano sekvenčno pretikanje) kar dvakrat pogledati oziroma dlje časa opazovati, če boste hoteli videti pravo številko, kar ni prijetno, še manj pa varno. V potniški kabini boste kmalu občutili tisti kraljevski občutek, ki ga daje vsak malce bolj od zemlje oddaljen avtomobil. Preglednost je zaradi visokega položaja odlična, le na vzvratno vožnjo se boste morali malce navaditi (kar tudi ni težko zaradi dveh ogromnih vzvratnih ogledal), ergonomija je kljub kratkemu sedalnemu delu sedeža zadovoljiva, predalnikov za odlaganje drobnarij je na pretek.

Plastika na sredinski konzoli je odslej kakovostnejša, čeprav smo se vsi strinjali, da bi lahko na prestavni ročici namestili boljšo, saj pri vsakem prestavljanju nežna plastika kar poka pod prsti. In to že pri nas, novinarjih, pa so naši prsti navajeni le računalniških tipkovnic, si predstavljate, kaj bi naredile ‘lopate’ gozdarjev ali vojakov? Ko smo že pri vojakih, naj vam še povem, da smo našega belega X-Traila med testom ljubkovalno preimenovali kar UNPROFOR. Uganete, zakaj?

Uporabnost in dovolj mišic tudi na terenu sta seveda razloga, da je Nissanov terenec tako priljubljen tam, kjer je življenje dobesedno odvisno od zanesljivega prevoza. Podvozje si deli z manjšim Qashqaijem, torej ima spredaj posamične obese, zadaj pa večvodilno premo, kar je dober kompromis med udobjem, uporabnostjo in zanesljivost­jo.

Vendar pa hoče nos pri pretiravanju na zlikani cesti vztrajno iz ovinka (ne glede na to, ali vas poganjata dve ali štiri kolesa), kar kljub dobremu električnemu servovolanu ni najbolj prijetno, na makadamu pa suvereno požira neravnine, dokler se vozite počasi. Ko postane voznik zahtevnejši, naj se prej prepriča, da imajo vsi sopotniki v avtomobilu dobre želodce.

Dobre terenske zmogljivosti so omogočile tudi gume z izdatnejšimi utori, nekoliko slabše pa so se izkazale pri polnem zaviranju. Ne samo da je zavorna pot daljša, tudi pri meritvah smo zavirali kar malce počez, kar se s sodobnimi avtomobili dandanes (na srečo) ne dogaja prav pogos­to. Ah, kaj hočemo, kompromisi . .

X-Trail pa ima odličen prehod med posameznimi prenosi, saj je tako preprost za uporabo, da bi ga zlahka že na prvi vožnji spregledala tudi nerodna blondinka (pa da ne boste mislili, da na Avto magazinu nimamo radi plavolask, nasprotno). Velik vrtljiv gumb ob prestavni ročici ne zahteva nobene moči, le občutljive prste, da se iz dvokolesnega pogona preselite v štirikolesni.

Gre pa nekako tako: ko je suho in ravno, je pametno biti ‘vlečen’ le na en kolesni par (X-Trail ima v osnovi na žalost prednji pogon, zato nič zabave na makadamu), ko postane mokro in spolzko, se lahko kar med vožnjo odločite za samodejnega (ki sam uravnava, koliko moči gre na zadnji kolesni par), na blatu ali pesku pa lahko kar uzakonite pogon štiri krat štiri (50 : 50). Ko postanejo razmere res zahtevne, boste še kako cenili sistema USS, ki poskrbi, da avtomobil samodejno počaka na mestu, da premaknete nogo z zavore na plin, in DDS, ki samodejno zavira pri zahtevnem spustu.

USS deluje samodejno, DDS pa moramo priklicati z gumbom na sredinskem grebenu, deluje pa tako v prvi kot tudi vzvratni prestavi, ko samodejno ohranja hitrost sedem kilometrov na uro. Ker je na terenu včasih celo priporočljivo, da kolesa zdrsnejo, ima po novem X-Trail tudi izklopljiv ESP. Želite vedeti, koliko zmore? Najnižja višina podvozja je 20 centimetrov, zato se zaradi krajših previsov lahko lotite jam, ki imajo vstopni kot 29, izstopnega pa 20 stopinj. Če pa vam še to ni dovolj, se lahko počasi zapeljete v vodo, ki naj ne meri več kot 35 centimetrov. Vam to nič ne pove? Verjemite, s pravimi gumami boste prej vi odnehali, kot da bi zatajila tehnika.

Motor je ustvarjen za ta avtomobil. Zvok je malce robat, kot bi hotel vsem sporočiti, da je X-Trail najbolj terenec izmed SUV-ov, vendar dovolj poskočen in zmerno žejen, da močnejšega (127-kilovatnega oziroma 173-‘konjskega’, ki ga lahko tudi dobite v tem avtomobilu) sploh ne potrebujete. Tudi s tem ste lahko med hitrimi na avtocesti, pogumni pri prehitevanju ali brez denarja za gorivo, kadar greste na daljšo pot.

Za doplačilo pa si lahko omislite samodejni menjalnik, ki smo ga imeli na testu. Pomoč desnici ima šest stopenj in le malo šibkih točk, ki bi nam cefrale živce. Mogoče si kdaj privošči rahel poskok, ko prestavite iz R v D, mogoče ga nerodni voznik kdaj zavede, pa dela malce po svoje, mogoče ni med najhitrejšimi, vendar pa je uglajen in kot naročen za tiste, ki si to v X-Trailu želijo. Skratka, s to kombinacijo pri nakupu ne morete zgrešiti.

Prtljažnik je še en adut, ki ga ne moremo spregledati. V primerjavi s predhodnikom je kar precej zrasel (603 litre), lahko pa ima manj osnovnega prostora in dvojno dno ter priročen predalnik (kot ga je imel testni). Če pa želite še več, zlahka povečate prtljažni prostor z zadnjo klopjo, ki se preklopi v razmerju 40 : 20 : 40.

Čeprav je X-Trail povsem nov avtomobil, boste vedeli to le vi in prijatelji, ki ste jih povabili na pijačo zaradi novega jeklenega konjička. Sosed vam ne bo zavidal, davkariji ne bo sumljiv, še nepridipravi bodo raje zavili k opaznejšemu modelu, ki je parkiran v vaši ulici. A da je to prednost, vedo stari lastniki, in če jih je dovolj, da jih uboga celo tovarna, jim moramo verjeti na besedo.

Aljoša Mrak, foto: Aleš Pavletič