Opel Astra 1.4 Turbo ECOTEC Start/Stop Innovation

Za to skrbi predvsem dobro konstrukcijsko delo Oplovih inženirjev, v katere smo že kar izgubili zaupanje, da se jim lahko posreči kaj velikega. No, vmes se je sicer pojavila Mokka, ki je tudi prepričala veliko kupcev. Astra ima težko nalogo, saj tekmecev v nižjem srednjem razredu kar mrgoli.

A ker je v skoraj vseh pogledih nova, boljša, lažja, udobnejša, prostornejša, uporabnejša, bolj povezljiva, je zdaj Oplovim trgovcem kar odleglo. V lanski zadnji številki Avto magazina smo na velikem testu preskusili turbodizelsko različico. Podobno kot tista ima tudi bencinska s 150 'konji' ob manjši masi tudi nov motor. Pri Oplu so prav za Astro predstavili nov turbobencinski štirivaljnik, ki je za valj povečan sorodnik trivaljnika, ki ga iz najrazličnejših razlogov bolj potiskajo v ospredje. A tisti, ki prisegajo na večjo motorno prostornino in nekaj večje zmogljivosti, ne bodo mogli mimo Astre, ki smo jo preskusili!

Zmogljivosti prepričajo, ob tem pa se tudi glede porabe goriva obnaša prav sodobno. Lahko bi rekli, da je tudi oplovcem uspelo, da lahko trdijo: manj je več. Ko zapišemo manj, mislimo na le 1,4-litrski motor, ko govorimo o več, sta tu tako največja moč (že omenjenih 150 'konj'), pa tudi prepričljiv navor pri nizkih vrtljajih (245 njutonmetrov v območju vrtljajev med znamkama 2.000 in 3.500). Gre za motor s sodobnimi pritiklinami, blok povsem iz aluminijeve litine, z osrednjim in neposrednim vbrizgom goriva ter turbopuhalom. Glede zmogljivosti je prepričal, nekoliko manj pa glede gospodarnosti, a to le če upoštevamo tovarniške podatke o povprečni porabi goriva v normnem ciklu (4,9 litra na 100 km).

Naloge, da bi se v našem normnem krogu takšnemu povprečju približali, nismo uspeli izpolniti. Znamko smo zgrešili kar za 1,7 litra, a se zdi Astrin rezultat na našem preskusu vseeno povsem prepričljiv. Zanimivo je tudi opažanje glede tega, koliko je 'lagal' merilnik hitrosti, podobno kot tudi pri turbodizelski različici z našega prvega testa. Za vas Opli posebno skrbijo, da bo radarska meritev še v mejah nekaznovanosti, saj je tudi turbobencinska Astra pri največji dovoljeni hitrosti na naših avtocestah 'prehitevala' za slabih deset kilometrov na uro. Slovenski in evropski avto leta 2016 je zdaj seveda že toliko znan, da o obliki ne gre preveč izgubljati besed. Če sodimo po odzivih običajnih mimoidočih na cestah (ki jih ni), je Astrina oblika dovolj nevpadljiva ali, bolje rečeno: dobro nadaljuje oblikovno usmeritev, ki jo je tudi že pri prejšnji zasnoval prvi Oplov oblikovalec Marc Adams. Več sprememb pa zasledimo v notranjosti. Vsekakor je treba omeniti udobne sedeže, čeprav je te, ki jih pri Oplu postavljajo v ospredje kot zasnovane skupaj z nemškim gibanjem za zdravo hrbtenico (AGR), treba doplačati.

Vendar se vložek hitro povrne. Prostora je dovolj tudi za zadnje potnike, a seveda avtomobili tega razreda niso nikakršni prostorski čudež in tudi Astra ni. To je še posebno opazno v prtljažniku. Sicer dovolj dolg se zdi premalo globok (le 70 centimetrov od dna do pokrova pod steklom prtljažnih vrat), saj je prtljažno dno kar visoko, podenj pa tudi ni mogoče spraviti veliko drobnarij. V nasprotju z njim pri nekaterih tekmecih lažje izrabimo prtljažni prostor. Uporabnost na novo zasnovane notranjosti z zaslonom na dotik v sredini armaturne plošče (pohvalno, na isti višini kot merilniki) je vsekakor boljša kot pri prejšnji. Oblikovalci so se tudi potrudili in ob zaslonu primerno oblikovali rob, na katerega lahko položimo dlan in tako s prstom točneje najdemo ikono ali mesto, kjer želimo pritisniti s prstno blazinico. A se voznik, ki si ni vzel veliko časa (kakšno uro ali še več), v začetku težko znajde pri iskanju vseh možnosti nastavitev. Nas je zmotila opozorilna lučka za tlak v gumah. Nismo je mogli ugasniti, niti po tistem, ko smo dvakrat preverili tlak v gumah! V veliko primerih je rešitev vožnja na servis, saj je treba sistem, ki deluje s štirimi tipali v gumah, ponovno zagnati (kar pomeni omejeno časovno okno možnosti popravila oziroma še kaj drugega, na primer, da se za opozorilno lučko ne zmeniš več).

Takšen sistem tudi ni ravno varčen za lastnikovo denarnico, saj vam ponovno vzpostavitev nadzora tlaka zaračunajo. Povezljivost s pametnim telefonom deluje dobro in enostavno, a žal Oplov sistem OnStar pri nas še ne deluje in je tako na neki način Astra še napol 'invalidna', ko gre za uporabnost sicer močno hvaljenih rešitev povezave avtomobila z okoljem. Je pa zato treba pohvaliti dober občutek pri nočni vožnji, žarometi z LED-tehniko omogočajo precej boljšo vidljivost in tudi dobro reagirajo na trenutne razmere na cesti pred nami (na primer zasenčenje žarometov pri nasprotnem prometu). Na voljo so za doplačilo v paketu skupaj z navigacijsko napravo (IntelliLink Navi 900) in trikrakim usnjenimi volanskim obročem.

S to vezavo zadeva ni ravno poceni, cenik pa nas pouči, da bi zgolj za žaromete lahko plačali 350 evrov manj, tako da navsezadnje oplovci vendarle ne zahtevajo pretiranega doplačila. Sploh je cena naše testne Astre tisti del, kjer bomo težko našli večinsko strinjanje, a se vendarle zdi, da za sicer ne tako majhno vsoto kupec dobi kar veliko avtomobila. To pa predvsem zaradi tega, ker ima opremska različica Innovation (druga najpopolnejša in seveda najdražja) res kar številne uporabne dodatke.

Tomaž Porekar foto: Saša Kapetanovič