Opel Astra GTC 1.9 CDTI (88 kW) Cosmo

Še večjo veljavo začnejo dobivati dizli, če se pri trivratni Astri omejite na vsakodnevno uporabne motorje, če jim lahko tako rečemo. Ker gre za model s športnimi ambicijami, bo večina verjetno pomislila na najmočnejše tri.

Res je, prisilno polnjeni bencinski agregati, ki zmorejo 132 kW (180 KM), 147 kW (200 KM) oziroma 177 kW (240 KM), so kot nalašč za ta kupe, toda vprašanje je, ali to prenesejo tudi bančni računi vseh lastnikov. Če ne, je treba stopiti korak nazaj in pogledati, kaj ponuja motorna paleta v razponu moči od 80 do 110 kW.

Ta zaloga moči je ravno prav­šnja, da Astra GTC z njo postane vsakodnevno uporaben – ja, tudi v tej vlogi se odlično znajde –, stroškovno sprejemljiv, in ko se vam zahoče, dovolj športen avto.

>>In ko se omejite na to območje moči, primat prevzamejo prav dizli. Med petimi motorji, ki jih najdemo, sta dva bencinska (1, 6-litrski s 115 in 1, 8-litrski s 140 'konji') in trije dizelski. Če svoje zahteve po moči še malo spustite, v izbor vstopi še četrti agregat, osnovni 1, 7-litrski CDTI z močjo 74 kW. Ampak verjemite, o njem ni vredno dolgo razmišljati. Že zato ne, ker je prostorninsko manjši, šibkejši, ima le petstopenjski menjalnik in komaj nekaj nižjo ceno od motorja, ki je poganjal testno Astro. Še manj zanimiv je njegov zmogljivejši brat dvojček.

Ta je nekoliko močnejši, toda še vedno ne toliko kot agregat v testni Astri, zanimivo in predvsem nelogično pa je, da je za okroglih 250 evrov dražji od 1, 9-litrskega.

Še sreča, kajti če vas ne bodo prepričali tehnični podatki, vas bo zagotovo cena. In na koncu boste veseli, da je tako. Trivratna Astra z osnovnim 1, 9-litrskim turbodzilom povsem upravičuje svoje poslanstvo, čeprav zmore za okroglo polovico manj moči kot najmočnejša z oznako OPC.

Še bolj kot s svojo obliko dokazuje, da gre za pravi kupe, v notranjosti. Sedi se nizko, vzmetenje je športno, volanski mehanizem trd, prostora za noge zadaj skoraj ni in preglednost nazaj je zaradi majhne šipe iz zajetnih stebričkov obupna. Ampak to so značilnosti vseh pravih kupejev.

Po drugi strani pa je prav občutek utesnjenosti tisti, ki vas nenehno spominja, da sedite v športni, in ne družinski Astri. Armaturna plošča je namreč prav takšna, kot jo najdemo v drugih Astrah.

Toga in dolgočasna, s preprostimi merilniki, z živo rumeno osvetlitvijo, informacijskim sistemom, ki v sebi združuje številne komponente (vendar je žal za uporabo na trenutke prezapleten), in z značilnim zaslonom iz tekočih kristalov na vrhu sredinske konzole.

Astra GTC je pač eden izmed tistih kupejev, ki svojo lepšo plat pokaže, ko se z njo odpeljete. Dizelski motor, čeprav je 120-, in ne 150-'konjski', ki je prav tako na voljo, ji pri tem ni prav nič v napoto.

Da so komponente v tovarni dobro uglasili, postane jasno, že ko zavrtite volanski obroč. Čeprav je pri Astri GTC ta elektrohidravličen, z informacijo o tem, kaj se dogaja pod kolesi, ne boste imeli nobenih težav. Če se hočete resnično zabavati, pa vseeno priporočamo, da pritisnete še tipko Sport in s tem aktivirate sistem IDS.

Tega vam na avtocesti sicer ne svetujemo, saj vzmetenje takrat postane pretrdo in vožnja naporna, se pa sistem toliko bolj izkaže med ovinki. Zahvaljujoč zajetni količini navora, ki ga ponuja motor (več ga zmoreta le še močnejši dizelski agregat in Astra OPC), zadostni moči in šeststopenjskemu menjalniku, lahko vožnja postane prav živahna. Pa čeprav se po tem, kar je zapisano na tehničnih listih, ta Astra ne more kosati z bolj športnim dizlom v nosu.

Ji pa v prid štejemo, da je med pospeševanji prijaznejša (turbopuhalo zagrabi nežneje in pospešuje bolj uglajeno), za zavarovalnice ugodnejša in varčnejša – na našem testu smo izračunali porabo 7, 2 litra plinskega olja na 100 prevoženih kilometrov – ter posledično tudi ekološko prijaznejša.

Matevž Korošec, foto:? Aleš Pavletič