Opel Astra OPC

Toda vrnimo se najprej nekaj let nazaj. Prve Astre z oznako OPC so na cesto zapeljale le slabo leto po predstavitvi aktualnega modela, natančneje spomladi leta 1999. Imele pa so precej drugačne karakteristike. V njihovem nosu se je bohotil 2, 0-litrski atmosferski motor, ki je po zagotovilih tovarne zmogel 118 kW/169 KM, 188 Nm navora, pospešil z mesta do 100 kilometrov na uro v 8, 2 sekunde in dosegel največjo hitrost 220 kilometrov na uro. Tega modela nam na test žal ni uspelo dobiti. So pa prav v tem času pri Oplu predstavili še enega novinca, in sicer Astro Coupé, ki je sicer na ceste zapeljal leto dni kasneje, vendar s to razliko, da je v nosu ponujal tudi 2, 0-litrski prisilno polnjen motor. Jasno z občutno več konjskimi močmi. In morda je bil prav to razlog, da Astre OPC zadnji dve leti na trgu sploh ni bilo.

Ponovno so jo obudili šele v letošnjem letu in ob tem izpolnili vsa pričakovanja: v nos so namreč vtaknili prisilno polnjen motor, ki so mu moč povečali z osnovnih 190 na 200 konjskih moči. Podatki o moči so torej nadvse spodbudni. In takšne naj bi bile tudi zmogljivosti, saj tovarna obljublja pospešek z mesta do 100 kilometrov na uro v le 7, 5 sekunde ter največjo hitrost 240 kilometrov na uro.

Da avto, v katerega ste se zazrli, ni običajna Astra, vas prepričujejo že 17-palčna lahka platišča, nizkopresečne gume, športna zunanja ogledala (nezložljiva! ), izdaten zadnji spoljer in podarjena odbijača skupaj s pragovi. Podobno urejena je tudi notranjost. Sedeži so znamke Recaro, trikraki volanski obroč je še dodatno odebeljen, prestavna ročica ima aluminijasto glavo, morda višek pa dosežejo štirje od petih varnostnih pasov, obarvani v barvo karoserije. Temu bi se sicer pri Oplu lahko tudi ognili, ampak pustimo to ob strani. Raje se posvetimo občutkom.

Dejstvo je, da položaj za volanskim obročem le ni tako dober, kot obljubljajo sicer odlični Recarovi sedeži. Nameščeni so previsoko, zato se kljub izdatnim nastavljivostim z njimi ni smiselno predolgo igrati. Torej bo bolje, če se posvetimo motorju. Ta se po rahlem obotavljanju oglasi suvereno in z dovolj rezkim zvokom. Ker so stopalke ostale prav takšne kot v preostalih Astrah, ljubiteljem tehnike »prsti-peta« posebnih užitkov ne bodo ponujala. Tudi prestavna ročica ne, saj je od volanskega obroča precej oddaljena (beri: prenizka) in v mrzlih dneh tudi neprijetno hladna - glava ročice je namreč iz aluminija. Toda kot pravijo predstavnice nežnejšega spola: za lepoto je treba včasih tudi potrpeti, zato tega Astri OPC zagotovo ne boste zamerili.

Marsikaj ji boste oprostili že v trenutku, ko se boste z njo pognali z mesta. Ker je agregat prisilno polnjen, zahteva sicer nekaj trenutkov, preden dokončno zaživi, toda potem mu anemičnosti preprosto ne morete več očitati. Avto dobesedno »butne« in če se pri Oplu ne bi tako (ne)zavzeto poigrali z zvokom, bi bilo adrenalinskih užitkov ob tem najverjetneje še več. Zvoka motorja namreč v višjih vrtljajih skorajda ni več slišati in tako vozniku ter potnikom preostane le še to, kar ponuja fizika.

Premalo? Potem se boste morali oprijeti alternative. Najti ovinkasto cesto, izklopiti ESP - da, prav ste prebrali, Astra OPC je najverjetneje edini Opel, ki ponuja izklopljivi ESP - in pozabiti na vse omejitve v prometu. Podvozje je namreč športno, torej se za odlično lego ni bati. Izdatno togost zagotavljata trivratna karoserija in trdo vzmetenje. Nekaj težav vam lahko med ovinki povzroča le dodatno odebeljen volanski obroč, kar velja tudi za njegove prečke. No, zagotovo pa velja biti previden z doziranjem moči. Dejstvo je, da se ta motor po uglajenosti nikakor ne more primerjati z atmosferskimi agregati, in dejstvo je tudi, da zapore diferenciala ni.

Torej morate biti previdni. In če ne boste? Potem se boste v prvi fazi srečali s težavami, ki jih narekuje zasnova avtomobila. Nos avtomobila bo začel siliti iz ovinka, kar bo ob pomoči turbinskega polnilnika še toliko bolj očitno. Dodajanje volana verjetno ne bo zadoščalo, zato boste morali popustiti plin. Toda pozor - lahko se odzove zadek in če takrat ne boste dovolj hitri z volanom, vam preprosto ne ostane veliko. Motor se namreč zaradi precejšnje »turbo luknje« ne bo odzval dovolj hitro.

To pa je zadosten dokaz, da se povsem brezglavo s to Astro le ne gre poigravati. Avto je namreč športnik. Pa ne le po svojem videzu, ampak tudi po duši! In če te niste vajeni - turbo motor - je na spolzki podlagi in ob izklopljenem ESP-ju ni pametno stiskati povsem do konca.

Matevž Korošec

Foto: Aleš Pavletič