Opel Corsa 1.7 CDTI (92 kW) Cosmo

Tale generacija Corse je posebej vredna pozornosti; pa ne toliko zaradi tehnike kot zato, ker z njo Opel ponuja široko paleto možnosti izbire, in še zlasti zato, ker je videti mladostna, dinamična, prijetna. Ne le da to (skoraj) nikogar ne moti, celo nasprotno; všeč je več ljudem kot prejšnje Corse.

No, petvratna različica Corse je uporabnejša, a tudi nekoliko bolj zadržanega videza. Testna Corsa pa je dokazala, da zmore voznika in potnike tudi precej razvajati: z gretjem sedežev in volanskega obroča (! ), s parkirnim pomagalom zadaj in še s čim, če tule naštejem le tisto, kar najbolj odstopa od opreme, ki smo je tudi v tem razredu že vajeni. Morda ob vsem manjka le osvetlitev ogledalc v senčnikih.

Znova velja spomniti na sedeža, ki sta odlična: z ravnim, čvrstim delom v sredini in z več kot le solidno bočno oporo. Lepi in pregledni so tudi merilniki, ki tudi v tej različici nimajo merilnika hladilne tekočine motorja, in v splošnem je čedna celotna notranjost, čeprav vsa uporabljena plastika morda ni na otip (in na pogled) tako žlahtna, kot bi pričakovali. Še vedno je na preizkušnji tudi precej neintuitivno upravljanje potovalnega računalnika (in drugih nastavitev), ki se je voznik sicer hitro navadi, a vseeno ne pusti najboljšega vtisa.

Na naš test se je tale Corsa pripeljala (tudi) zaradi motorja. Ta nekoliko robato teče in je glasnejši od najboljših pri tekmecih, njegovo turbopuhalo pa ima dokaj dolg odzivni čas. Vse našteto sicer ni moteče, sploh potem, ko se ga nekoliko navadite, sploh pa če v ozir vzamete njegove zmogljivosti. Zdi se precej športen (ali pa le slabo vzgojen? ): do 2.000 motornih vrtljajev je precej len, potem pa njegove zmogljivosti nenadno narastejo. Od tod streže z dovolj njutonmetri in kilovati, da za hitro, dinamično vožnjo ne potrebuje (višjih) vrtljajev, kar pomeni, da se s takšno Corso lahko lotite tudi zahtevnejših prehitevanj brez večjih skrbi.

Ob tem je lahko motor tudi skromen; potovalni računalnik pravi, da potrebuje (v 6. prestavi) za 100 kilometrov na uro (1.700 vrtljajev) 4, 6 litra na 100 kilometrov, za 130 kilometrov na uro (2.200 vrtljajev) 7, 7 in za 160 kilometrov na uro (2.700) 8, 9 litra plinskega olja na 100 kilometrov. Naša najmanjša povprečna poraba je znašala 6, 8, največja pa 9 litrov na 100 kilometrov.

Ob takšnem na trenutke športnem motornem značaju pa pride do izraza edina večja zamera: testna Corsa ni imela nadzora nad zdrsom gnanih koles (vrtenje notranjega pogonskega kolesa v prazno! ), kaj šele stabilizacijskega ESP. Tudi volan z električnim servom ni dorasel športnosti motorja in menjalnika, saj je razmeroma neposreden, a tudi dokaj nenatančen.

Nedvomno velja: takšna Corsa ne spada v zlato sredino ponudbe; če bi morali tja postaviti turbodizelski motor, bi to bil zagotovo 1.3 CDTI s 66 kilovati. Bo pa takole motorizirana nedvomno všeč bolj športnim voznikom.

Vinko Kernc

foto: Aleš Pavletič