Peugeot 107 1.0 Style (5 vrat)

Tu bi si skorajda upali zapisati, da o spremembah ni vredno izgubljati vrstic. Peugeot 107 je bolj malo spremenjen, predvsem so spremembe oblikovne, najbolj na sprednjem delu, kjer prevladuje nov odbijač z velikim satovjem in na testnem primerku še s sijočo prečko. Ta ni ravno najboljša rešitev za tesna parkiranja z dotiki.

Uvodna zgodba razkriva glavno prednost (starega in novega) Peugeota 107: relativno prostornost na majhnih zunanjih merah. P107 meri v dolžino manj kot tri metre in pol. Druga bočna vrata – če bi raje le en par, vas pri Peugeotu tudi postrežejo – sploh niso skrita, kljuki sta jasno vidni, a kljub temu skoraj nihče ne pričakuje, da so tam.

Pa so, sicer potegnjena prav do roba strehe in do polovice zadnjih koles. Zaradi njih je Stosedmica zelo praktična, saj zadnja potnika (Pežojček je registriran za štiri potnike) vstopata in izstopata lahkotno in neodvisno od prednjih potnikov.

Prenova ni odnesla nekaterih nevšečnosti predhodne različice. Za dotočitev goriva v Peugeota 107 boste morali še naprej odklepati posodo za gorivo, tako kot prej ostaja tudi rešitev električnega odpiranja prednjih stranskih šip: za odpiranje šipe na drugi strani se boste morali tudi v prenovljenem 107 stegniti do drugih vrat.

Tudi v novem ni lučke v prtljažniku, katerega litri so, upoštevajoč kratkost karoserije, povsem sprejemljivi. Dobrodošlo je tudi povečanje prtljažnika s podiranjem naslonjal zadnje sedežne klopi (razmerje 50 : 50), v zakup morate vzeti le majhno stopnico in ročico, ki jo je treba povleči iz prtljažnega prostora.

Ta je nekje na polovici naslonjala, tako da prtljažnika ni treba povsem izprazniti. Nikakor pa ni sprejemljiva Peugeotova varnost, ki stabilizacijskega sistema ne premore niti na seznamu dodatne opreme, kaj šele, da bi ESP imele vsaj bogatejše opreme.

Zelo grajamo tudi revščino osnovne opreme Basic, ki nima ne bočnih varnostnih blazin ne zaves, treba pa je doplačati tudi za klimatsko napravo, višinsko nastavljivost volanskega obroča, električni pomik prednjih šip in centralno zaklepanje.

Po bogatosti opreme in primerjavi cenika je francozu hud tekmec miceno daljši Hyundai i10, ki ima v nasprotju s 107 v notranjosti vsaj en pokrit predal in tudi manj vidne pločevine. A v resnici je Peugeotu 107 težko kaj zameriti, saj se v mestu izkaže za odlično okreten avtomobil.

Majhne mere in majhen obračalni krog so odlični, ko je treba 107 zapeljati v parkirno luknjo ali skočiti na sosednji vozni pas. Preglednost je zadovoljiva, le nos je tako kratek, da je bolj namišljen kot ne. Moč 50 kilovatov se na papirju ne bere nič kaj pretresljivo, še posebej če v isti sapi omenimo pospešek, a v mestni praksi se dirkaško zveneči trivaljnik (njegovo rohnenje morda ne bo všeč vsem ušesom) ob dobro uglašenem menjalniku izkaže za priljubljenega sopotnika.

Rad se zavrti vse do rdečega polja in pri normalni rabi ne zahteva veliko goriva. Z enkratnim polnjenjem nič kaj rekordne posode za gorivo boste brez težav prevozili več kot 500 kilometrov, kar je za mestni avtomobil dober dosežek.

Pohvalili bi tudi kakovost izdelave in igrivo zasnovano notranjost z merilnikom vrtljajev na obvolanskem peclju (doplačilo) in s stikali klimatsko-ventilacijskega sistema. Številčno solidno zastopanim odlagalnim mestom manjkajo gumirane podloge.

Pri blažilnikih čudežev ne gre pričakovati, P107 s kratkim medosjem in lahko karoserijo pač ni predsedniška limuzina, kar pokaže tudi z obvladljivo nemirnostjo pri zaviranju z večje hitrosti na avtocesti. 107 jasno meri na kupce, ki ne potrebujejo velikanskega prtljažnika, na tiste, ki jim hitenje skozi ovinke ni življenjski cilj (ravni sedeži brez oprijema, nagibanje karoserije . . ), a iščejo predvsem mestno mobilnost. Zanjo pa vemo, kakšna je danes – manj je več.

Mitja Reven, foto: Saša Kapetanovič