Test: Peugeot 3008 1.6 BlueHDi 120 S&S EAT6

Zunanjost je dobro uspela. Je pravzaprav zelo zanimiva in prepričljiva, z zdaj modno kombinacijo temnejšega tretjega stebrička. Komur je všeč, si lahko omisli še črno streho. Videz 3008 je dokaj samosvoj, pri Peugeotu se (k sreči) glede oblikovanja zunanjosti niso poenotili za nekakšen skupni družinski slog. Marsikomu se bo že oblikovanje zunanjosti zdelo močno privlačno in pomemben argument za nakup. Podobno je z notranjostjo, pri kateri so pri Peugeotu šli v smer, ki so jo nakazali že prejšnji modeli. Volan je na prvi pogled dokaj nenavaden, obod sploščen, seveda lahko kdo najde kakšen zgled pri avtomobilih formule 1. Pomembno pa je, da novost sploh ne moti, manjši volanski obroč dobro leži v dlaneh, vodenje pa je lahkotno. Ker je pogled prek volanskega obroča, seveda vpetega nekoliko nižje, na digitalne merilnike nemoten, se ga voznik, novi lastnik, hitro navadi.

Pri Peugeotu so se pri 3008 za že osnovno opremsko različico odločili za povsem digitalno dobo, torej merilnike, pri Allure je dopolnjena še z več funkcijami. Na sredinskem zaslonu na dotik upravljamo večino funkcij. Žal za tak način velja, da je pri višjih hitrost upravljanje manj varno, a je pod zaslonom tudi nekaj gumbov, ki lajšajo upravljanje in omogočajo hitro izbiro najpomembnejših funkcij, dodatni gumbi so še na naperah volanskega obroča. Podatke v merilnikih nad volanom lahko sami prilagajamo okusu ali potrebam, vsekakor pa je pohvalno, da lahko voznik na visokoločljivostnem LCD-zaslonu, ki je zamenjal klasične merilnike, dobi številne informacije. Kombinacija majhnega volanskega obroča in merilnikov na vrhu armaturne plošče pred voznikom se zdi dobra praksa. Digitalni merilniki zlahka nadomestijo miniprojicirni zaslon na vrhu armaturne plošče in bolj ugajajo zaradi izdatnejšega nabora podatkov.

Malo manj sta sprednja uporabnika zadovoljna s predaloma v sprednjih vratih, ki sta nesrečno oblikovana in vanju ni mogoče učinkovito odložiti niti manjše knjige ali mape formata A5, a vse druge malenkosti, pa tudi plastenke, imajo primerno počivališče. Za tiste, ki to želijo, je v sredinski konzoli na voljo odložišče za pametni telefon z indukcijskim polnilnikom. Okusne sedežne prevleke najavljajo udobne in primerno grajene sedeže, tisti zadaj imajo celo nekoliko daljši del za sedenje in tudi pri tem Peugeotovi konstruktorji niso skoparili. Prostora je tako dovolj, morebiti se zdi le občutek spredaj malo bolj utesnjen, kot bi bilo treba. Prilagodljivost je zgledna, tako da lahko za prevoz daljših predmetov prevrnemo sovoznikovo naslonjalo ter izrabimo še odprtino v sredinskem delu zadnjega naslonjala. Prilagodljivost in velikost prtljažnika povsem zadostujeta celo za veččlansko potniško skupino.

Seznam serijske opreme z oznako Allure je dolg in bogat, težko bi bilo našteti vse postavke, a poskusimo vsaj z najpomembnejšimi. Allure vključuje številne dele opreme, ki bodo kupcem gotovo privlačne. Tu so 18-palčna platišča, osvetlitev notranjosti LED, že omenjene sedežne prevleke, električno zložljivi stranski vzvratni ogledali (s smerniki LED) in preklopljivo naslonjalo sovoznikovega sedeža. Vsekakor iz seznama opreme izhaja, da bil lahko uporabnik shajal s kakšno manj bogato opremljeno različico, več kot v Allure pa dobi le še pri opremi GT.

Nekaj uporabnih dodatkov je vseeno še na voljo kot dodatna oprema (vse, kar je mogoče, je združeno le v občutno dražji GT). Testni 3008 je premogel nekaj dodatne opreme, tudi LED-žaromete, navigacijski sistem, paket 'Pomoč vozniku' in 'Varnost Plus', 'Mestni paket 2' ter 'i-Cockpit Amplify' in odpiranje prtljažnih vrat z gibom noge pod odbijačem, vsa za slabih šest evrskih tisočakov. Tu je na primer tempomat, ki ima pravo funkcijo zaradi samodejnega menjalnika, o katerem bomo pisali pozneje. Aktivni tempomat je prvi res pravi, prvič te vrste pri Peugeotu, omogoča pa samodejno sledenje vozila pred vami in ustavljanje. Z vsem tem je 3008 zares prijeten in udoben.

To velja tudi za kombinacijo manjšega turbodizelskega motorja in šeststopenjskega samodejnega menjalnika. Dodali so jima še program za izbiro voznega profila, za kar poskrbi povsem nenavaden opis paketa opreme – 'i-Cockpit-Amplify' (pri tem dobite tudi nekaj manj uporabnih dodatkov). Program menjalnika ima dve izbiri za spremljanje voznikovega način vožnje, če to ni dovolj, pa je tu še možnost ročnega pretikanja z obvolanskima ročicama. Tiste zahtevnejše menjalnik prepriča bolj kot zmogljivosti motorja, pri Peugeotu pa so tu poskrbeli s prijazno možnostjo – ali zmogljivejši motor ali samodejni menjalnik pri manjšem, oboje za enako ceno.

Nekoliko smo bili presenečeni nad razmeroma velikim odstopanjem obljubljene normne porabe od tiste, ki smo jo izmerili na normnem krogu, a tudi za to lahko najdemo manjše opravičilo – merili smo v zelo mrzlem dopoldnevu in seveda z zimskimi gumami. Enako 'opravičilo' za manj zadovoljiv izid na naših meritvah velja pri zavorni razdalji – tudi tu so zimske gume naredile svoje. Podvozje novega 3008 je podobno kot pri 308, torej je logično, da je vtis glede dobre lege na cesti in solidnega udobja dober, s pripombo, da na kratkih neravninah vzmetenje v kabino posreduje morebiti malce preveč 'pozdravov' s slabih cestnih površin.

Novi 3008 je pravzaprav povsem v slogu, ki se zdi zdaj zelo priljubljen. Manj pomembna je 'strojna oprema' pri tem avtu, več pozornosti se posveča elektroniki in 'programski opremi', če si primerjavo izposodimo iz računalniških logov. Ali drugače, bolj pomembno se zdi, kakšen vtis naredi 3008 na uporabnika oziroma morebitnega kupca, zraven pa dobi še zelo primerno tehniko, kar še posebej velja za kombinacijo solidno zmogljivega motorja in samodejnega menjalnika.

S tem receptom se tako lahko Peugeotovi trgovci enostavneje podajo 'na lov' na kupce. Tem pa pri Peugeotu nastavijo nekaj pasti, ki se nam zdijo manj sprejemljive. Osnovna je v ponudbi s Peugeotovim financiranjem. Ta možnost precej poceni končno ceno avtomobila, hkrati pa je to tudi edini način, da si kupec pridobi program ugodnosti s petimi leti jamstva. Posledice takšnega načina financiranja mora tako vsak kupec še preveriti v ponudbi. Ali je to dobro ali slabo, je odvisno od kupca, vsekakor pa je tak sistem manj pregleden, kot bi si želeli – enako pa velja za podaljšano jamstvo.

Besedilo: Tomaž Porekar · Foto: Saša Kapetanovič