Peugeot 206 cc 2.0 16V

Če je zunaj mraz, znotraj vključite gretje. Tok toplega zraka usmerite v šipo in delno še v noge. Nato si vzemite še nadaljnje slabe pol minute časa, da pospravite streho, zopet dvignite vse štiri bočne šipe (ob vsakem premikanju strehe se šipe samodejno spustijo), se dodatno zavarujte pred vetrom od zadaj z vetrno mrežo in na koncu še zaženite stroj, ki je prenesen neposredno iz modela S16.

Če pa je zunaj pregrešno vroče, ravno tako »pospravite« streho, pri čemer naj tudi šipe in vetrna mreža ostanejo spuščene. Ko vse to postorite, ste pripravljeni na prvovrstne užitke, ki vam jih ponuja vožnja z vetrom v laseh pod neomejenim nebom nad glavo. Sedaj vam manjka le še kakšna manj obljudena podeželska cesta; vse ostalo je všteto v paket 206 cc 2.0 16V.

Sam motor je, kot smo že omenili, prenesen iz modela S16. Kar pomeni: agregat je prožen, navora je v celotnem območju vrtljajev vedno dovolj na razpolago (pri vožnji skozi ovinke in na slabši podlagi bodite pozorni na trganje volana iz rok), tek je miren, žeja je predvidljivo večja.

A verjemite, da pravi uživalci, ki bodo stopili v Peugeotov salon, ne bodo iz njega odpeljali domov najmočnejšega »ceceja«, misleč na njegovo varčnost, temveč na ogromno zalogo zadovoljstev in užitkov, ki jih bodo deležni v vožnji z njim. Tako se bodo veselili odlične lege in vodljivosti avtomobila v ovinkih, dobrih zavor, zelo učinkovite vetrne mreže in navsezadnje tudi odličnega motorja.

Ker pa ima vsaka medalja dve plati, prinese s seboj tudi zasnova Peugeotovega »ceceja« nekaj negativnih lastnosti. Te so: neudobna vožnja tu in tam zaradi izredno čvrstega podvozja, slaba togost karoserije (na slabi podlagi se iz plastik in same karoserije zaradi zvijanja le-te razlegajo neprijazni črički), utesnjen občutek v majhni kabini (rob prednje šipe je nevarno blizu glavam potnikov - še posebej osebkov višje rasti), zatikanje varnostnega pasu ob vzvod za preklop naslonjala prednjega sedeža in v splošnem slaba preglednost (zaradi zelo visoke »ritke«), še posebej nazaj.

Postavljanje in zlaganje same strehe traja v povprečju približno od 25 do 30 sekund. Postopek je z izjemo zaključnega ročnega »spenjanja« (oziroma sproščanja) strehe z okvirom šipe povsem samodejen in kot tak prijazen do uporabnika, kljub temu pa od njega zahteva nekaj pozornosti. Tako morate biti v prtljažniku pozorni na izvlečljivo zavesico, ki loči »stešni del« prtljažnika od »prtljažnega« dela prtljažnika. Ta mora biti razpeta, saj takrat elektronika domneva, da je v prtljažniku dovolj prostora za streho. V nasprotnem primeru avtomatika ne dovoli premikanja strehe. Ravno tako že omenjeni dodatek, ki je vsekakor vreden svojega denarja (63.000 SIT) in zna pri vožnji zgoraj brez še kako priti prav, je vetrna mreža. Ta dopušča ravno pravšnje igranje vetra z lasmi, da slednje ni ne moteče ne premalo prisotno. Seveda jo lahko tudi brez večjih težav pospravite in zložite v prtljažnik.

Po drugi strani pa je v jesenskih in zimskih dneh, ki se nam približujejo, vsega denarja vredna tudi trda streha. Ta zagotavlja potnikom dobro zvočno in seveda tudi toplotno zaščito pred mrazom ter vlago hudomušnih dni, ki že trkajo na vrata. Poleg tega vam pločevina prihrani nekaj neprespanih noči zaradi parkiranega avta na odprtem parkirišču, kjer vam lahko skoraj vsak drugi mimoidoči iz objestnosti z navadnim pipcem preluknja (v primeru »povprečnih« kabrioletov) platneno streho.

Peugeot je podobno kot Mercedes s SLK-jem ponudil uporabnikom možnost izbire med kabrioletom in kupejem s trdo streho. Takšna zasnova ima seveda tudi nekatere pomanjkljivosti, vendar jih v dobršni meri odpravijo omenjene prednosti in občutek svobode med vožnjo zgoraj brez. V slabem (beri: deževnem) vremenu se vsekakor vozite s »kupejem«, v vseh drugih primerih pa . .

Torej. Peugeot 206 cc in vožnja zgoraj brez. Kupejevsko različico si prihranite le za resnično slabe dni.

Peter Humar

Foto: Uroš Potočnik