Peugeot 206 S16

Po začetnem navalu in pomanjkanju avtomobilov, kot je velikokrat značilno za novo predstavljen avtomobil, se razmere počasi umirjajo. Ne samo, da je avtomobilov dovolj, ampak se pojavljajo tudi nove in nove različice, ki zadovoljujejo čedalje zahtevnejše in bolj razvajene kupce. S16 pomeni trenutno vrh ponudbe med tako iskanimi vročimi žemljicami. Mislim seveda na žemljice iz pekarne Peugeot. Zdaj ne bo zadovoljil le estetov, temveč tudi tiste, ki nekaj več dajo na zmogljivosti avtomobila. In ti ne bodo razočarani.

Peugeot 206 S16 razen rahlo opaznejših odbijačev, aluminijastih platišč in napisa S16 nima praktično nič tako posebnega, kar bi ga na zunaj ločevalo od drugih dvestošestic. Diskretno skriva svoje poreklo. Tudi notranjost ni kaj posebno pretresljivega.

Plastika na nekaterih delih armaturne plošče je celo slabo obdelana (ostri robovi). Bolje se godi volanskemu obroču, ki je lepo ovit v mehko usnjeno oblogo. Prestavna ročica je športno aluminijasta, a tudi nesramno hladna - še posebej v mrzlih zimskih jutrih. V toplejših pa le rahlo potna voznikova roka kaj hitro zdrsne z njene gladko polirane površine. To je dobro vedeti. Ni katastrofa, je pa lahko moteče.

Če si boste privoščili lahke usnjene rokavice, pa sploh ne bo težav. Le to glejte, da bodo barvno usklajene s prijetnim usnjem in alkantaro, v kar je oblečena notranjost avtomobila. Lahke usnjene rokavice z luknjicami za zračenje v tem avtomobilu niso nikakršno pretiravanje, saj so v skladu s filozofijo S16, poleg tega pa tudi praktično opravljajo svojo nalogo.

Pravzaprav moram reči, da 206 S16 lahko ponudi več, kot pa obljublja na prvi pogled. Notranjost je razen aluminijastih pedalov, aluminijaste prestavne ročice ter usnja in alkantare bolj ali manj konfekcija. Vštevši slabo obdelano plastiko na armaturni plošči in odročna stikala za električni pomik šip, ki so jih namestili med prednja sedeža.

No, ne rečem, sedeži so dovolj trdi in športni. Tudi merilniki s prikazom količine in temperature olja so bolj redkost, sploh v nižjem avtomobilskem razredu. Tudi volanski obroč, oblečen v usnje, je dovolj neposreden in med boljšimi. Najprijetnejše presenečenje v tej mešanici konfekcije in športnosti pa so vozne zmogljivosti. Pravzaprav je to ena izmed lastnosti, ki jo pri takem avtomobilu tudi pričakujemo. Včasih pričakujemo preveč . .

Na začetku smo bili sicer v rahlem dvomu, a zdaj jih ni več. Avtomobil je dobro vodljiv, ravno prav trd, ne dopušča pretiranih nagibanj, dobro sedi na cesti, lepo sledi volanu in za piko na i - ni podhranjen! Še dobro se spomnim, kako smo lani na predstavitvi zmajevali z glavami, češ kako bo S16 športnik, če mu boste odvzeli moč, namesto da bi je še nekaj dodali! Pa smo se zmotili.

Dvolitrski motor v 206 S16 je popolnoma kos svoji nalogi. Zadovolji tako v pogledu zmogljivosti kot rahlo športnega zvoka. Pa tudi ni pretirano požrešen. Verjetno se tudi tukaj skriva tisto zmanjšanje moči in usklajevanje elektronike. Pomaga mu seveda usklajenost z menjalnikom in s podvozjem, tako da je vožnja z S16 lahko pravi užitek.

Čeprav je dirkaško poreklo dobro skrito, bolje rečeno diskretno poudarjeno, pa s Peugeotom S16 ne more biti dolgčas. Avtomobilček lahko navdušuje ne samo s svojim videzom, ampak tudi z zmogljivostmi. Dvolitrski bencinski motor je imel pred leti še več moči, saj se verjetno še spomnite 306 S16 ali pa Xsare VTS.

Tudi šeststopenjskega menjalnika si niso privoščili. Še dobro, ker je ta petstopenjski veliko boljši, predvsem pa ima motor tako razporejena moč in navor, da dela z menjalnikom niti ni pretirano veliko. Popravili so mu karakteristike, tako da odlično ustreza velikosti in zmogljivostim avtomobila. Vse skupaj je res posrečeno usklajeno.

V serijski opremi S16 je, kot prvo, le troje vrat. Stranska so zato daljša in dostop do notranjosti je zato malo težji. Toda to tako ali tako vemo, saj je to značilnost vseh podobnih avtomobilov. Tukaj je pomembnejša oblika.

Zaradi oblike ima tudi to pomanjkljivost, da se v vzvratnem ogledalu vidi le zgornji rob strehe in dogajanje le tik za avtomobilom. Nameščeno je previsoko, ali pa je zadnji rob strehe spuščen prenizko (oblika! ). Kaj se dogaja malo dlje zadaj, ostaja uganka, ali pa je treba uporabljati zunanja ogledala.

A ne razburjajte se zaradi malenkosti. Navdušenje nad motorjem in voznimi lastnostmi bo prevladalo, pogled na lepotca pa tudi ni zanemarljiva vrednost. Takrat, ko smo mi vračali testni avtomobil, je bilo nekaj S šestnajstic celo na zalogi. Skoraj dvomim, da so še tam. Po mojem bo treba kaj kmalu napisati kakšno tiralico v slogu: WANTED, DEAD OR ALIVE. Seveda s priloženo sliko 206 S16.

Igor Pucihar

Foto: Uroš Potočnik