Peugeot 208 Allure 1.2 PureTech 110 Stop&Start

A skozi vsa Peugeotova leta, tudi tista najslabša, se zdi, da se je najbolje prebijal najmanjši Peugeot 208. Seveda, Peugeot ima tudi manjši model, ki pa se pri nas ne prodaja, pa tudi po prodajni količini malček 107 ne seže modelu 208 niti do kolen. 208 je srca kupcev osvojil že davno, ko se mu je reklo še Peugeot 206. Tudi z naslednjo korenito prenovo, ko je postal 207, ni bilo nič drugače – kupci so bili še vedno navdušeni nad njim, všeč je bil tudi tistim, ki ga niso imeli. Po njem niso posegale zgolj predstavnice nežnejšega spola, bil je pravi avto za mlade voznike, pa tudi za tiste, ki so mladi le še po srcu. Z zadnjo večjo prenovo je tudi malčka doletelo novo poimenovanje in tako je postal 208. V primerjavi z osnovnim 206 je primerno oznaki tudi zrasel, a njegovo bistvo ostaja: oblikovno všečen in prikupen majhen avtomobil. Zanj bi lahko rekli celo, da je najboljši Peugeot. Predvsem takrat, ko ga primerjamo z razrednimi tekmeci in ugotovimo, da ga ti v marsičem sploh ne prekašajo.

Trenutni 208 je oblikovno še vedno privlačen enakemu krogu kupcev (morda celo kakšnemu več) kot njegova prva različica 206, a hkrati ponuja zdaj tudi veliko bombončkov iz višjih avtomobilskih razredov. Kot je testni avtomobil, ki je bil med drugim opremljen tudi z (serijsko in doplačilno): ESP, tempomatom in omejevalnikom hitrosti, električnim pomikom vseh stekel in električno zložljivimi vzvratnimi ogledali, večpredstavnostnim sistemom SMEG s priključkoma USB in AUX ter bluetoothom, samozatemnitvenim notranjim vzvratnim ogledalom in celo panoramsko streho, zvočnim sistemom JBL, kamero za vzvratno vožnjo, parkirnimi tipali (spredaj in zadaj), pa tudi s parkirnim sistemom za samostojno parkiranje. To še zdaleč ni vsa oprema, s katero je bil testni 208 opremljen, a že iz te je mogoče sklepati, da se takšne opreme ne bi branil niti avto iz višjega avtomobilskega in tudi cenovnega razreda. Posledično je tudi počutje v tako dobro opremljenem avtomobilu boljše. Ampak ... vsaka zgodba ima dve plati, tudi Peugeotova. Ob vsem naštetem, kar mu seveda štejemo v plus, pa v 208 še vedno razočara menjalnik oziroma prestavna ročica, ki je še vedno premalo natančna, osebno pa se ne znajdem niti za volanskim obročem dvestoosmice. Nazadnje sem tako majhen volan držal v rokah, ko sem igral Playstation, v resničnem avtu pa me moti. Pa ne toliko, da je majhen, bolj to, da prekriva merilnike. Lahko bi ga sicer spustil niže in tako videl na merilnike, a v avtu mora biti gospodar voznik, nikoli ne sme biti avto voznikov gospodar.

Novo pohvalo pa si zasluži 1,2-litrski trivaljnik. Zdi se, da sta z Peugeotom 208 idealen par. Ravno prav velik in težak avtomobil, po drugi strani pa ravno dovolj moči in navora. Vožnja je tako brez težav lahko tudi bolj dinamična, a je na račun turbopuhala, ki pomaga motorju, takšna tudi poraba goriva. Seveda obstajajo tudi drugi načini vožnje, že s povsem običajnim bo precej prijetnejša tudi poraba goriva.

Pod črto velja, da je Peugeot 208, tudi na račun opreme, ki jo je imel testni avtomobil, nadpovprečno dober avto. Sploh, ker je všečen tudi s ceno. Ta je sicer v osnovi nekaj višja (a za to, kar avto ponuja, še vedno sprejemljiva), vendar je na račun popustov in financiranja krepko znižana. Pa vendar tale 208 ni dober zgolj zaradi cene!

Sebastjan Plevnjak foto: Saša Kapetanovič