Peugeot 308 SW Allure 1.6 BlueHDi 120 EAT6 Stop&Start Euro 6

Pri slovenskih kupcih karavanska različica ni tako zelo priljubljena kot na nekaterih drugih trgih, a izkaže se kot zelo uporabna, hkrati pa je na cestah vzbujala kar primerno pozornost, saj je videz prijeten in prepričljiv; avtorju se vsekakor zdi karavan prepričljivejši kot petvratna karoserijska izvedenka. S skorajda vsem, kar je še mogoče izbrati za dodatno zanimivejšo pojavo (na primer z zelo svetlimi usnjenimi sedežnimi prevlekami in panoramskim steklom na strehi), je oko privlačila tudi notranjost.

Glede izbire teh dodatkov so sicer lahko mnenja tudi drugačna, na kar nas je napeljalo vprašanje, kakšne barve pa bodo sedeži čez nekaj let. A za dober vtis je bila oprema notranjosti vsekakor spodbudna. Peugeot z opremskim paketom Allure ponuja veliko, a je seznam vsekakor predolg, da bi ga tu omenjali. V ceno slabih 24 tisočakov pa je vštet tudi pogonski del, ki se je zdel najprijetnejši del tega 308: pri najzmogljivejšem med 1,6-litrskimi turbodizelskimi motornimi različicami so za prenos moči na prednji kolesni par uporabili šeststopenjski samodejni menjalnik. Takšna povezava se za tisti del kupcev, ki iščejo vse za udobno in prijetno vožnjo, zdi najboljša izbira.

Samodejni menjalnik se izkaže za pravo rešitev, dovolj močan motor pa prav tako omogoča kar prijetno in hitro napredovanje, če si kaj takega zaželimo. Če glede hitrosti nismo prezahtevni in dovolj nežno pritiskamo na stopalko za plin, se tudi glede gospodarnosti ta kombinacija pokaže kot povsem sprejemljiva (to potrjujejo tudi naši izidi meritev porabe). Dodatno pa so našemu preizkušenemu 308 namenili še kup opreme – samo za usnjene prevleke je treba dodati 1.700 evrov, med dodatno opremo, ki je ceno povišala za skupno več kot 6.000 evrov, pa spadajo še panoramska streha, kovinska barva, sistem ozvočenja Denon, odklep in zagon brez ključa, sistem za pomoč pri parkiranju (z vzvratno kamero), platišča iz lahke litine, navigacijski sistem ter paket za pomoč pri vožnji z dinamičnim tempomatom.

Razen slednjega, ki ga zaradi neznanega razloga nismo mogli aktivirati, zadeve k varni vožnji ne prispevajo veliko in si jih kupec, ki mu polepšan videz ne pomeni veliko, niti ne privošči. K temu, da bo voznik iz tega 308 SW izstopil zadovoljen, največ prispevata zmogljiv motor in samodejni menjalnik, nekaj pa tudi zelo solidna lega na cesti. Glede udobja se naš preizkušeni 308 bolje 'razume' z gladkimi asfaltnimi cestami, na luknjastih včasih neprijetno prenese preveč tresljajev tudi na potnike v avtu. To pa je tudi edina omembe vredna zamera karavanskemu 308. Večjim in zahtevnejšim voznikom pa priporočamo, da se pred nakupom 308 SW zapeljejo še na daljši preizkus, da preverijo, ali jim je všeč način, kako si pri Peu­geotu predstavljajo voznikov položaj.

Če je voznik manjši in sedež nastavi bliže (majhnemu) volanskemu obroču, nima težav pri pogledu na merilnike prek tega, če pa želi svoj položaj nastaviti tako, da je sedežna površina dlje stran od visoko postavljenih merilnikov, mu lahko pogled na spodnji del zastira prav zgornji del volanskega obroča. Ne smemo pozabiti niti vprašanja, kako se kdo navadi na upravljanje skoraj vseh funkcij naprav prek sredinskega zaslona na dotik. Da zadeva ni preveč prepričljiva, potrjuje tudi Peugeotova najava, da jo bo v kratkem spremenil. A na splošno je 308 SW sprejemljiva izbira za vse, ki iščejo dovolj prijetno obliko in dovolj polno vsebino v sicer prenapolnjenem nižjem srednjem razredu.

Tomaž Porekar foto: Saša Kapetanovič