Podaljšani test: Seat Leon SC 2.0 TDI (135 kW) FR

To je za trivratnega Leona z oznako FR po eni strani prednost, po drugi pa kazen. Tehnika je namreč na las podobna, oprema tudi, žal pa je tudi cena precej blizu tisti za Volkswagnovega brata, saj je razlika (brez popustov!) samo nekaj tisočakov. Premalo? Morda, čeprav materiali v Leonu niso toliko slabši (če sploh!) in ni slabše narejen (preverjeno), da bi moral imeti precej nižjo ceno. Le pri prodaji rabljenega je ne glede na stanje avtomobila precej večja verjetnost, da Volkswagnovega Golfa dražje prodaš.

Naj mi ljubitelji Golfa oprostijo, vendar če primerjamo obliko trivratnega Golfa in Leona, je tako, kot bi primerjali prsato natakarico na Oktoberfestu in mično hosteso na startu dirke MotoGP, ki tako ... hmmm ... spretno drži ročaj dežnika. Obe sta zanimivi, le da je ena videti dobro tudi podnevi in v treznem stanju ... Šalo na stran, Golf je klasično zadržan in prav nič izstopajoč, Leona FR pa v živordeči barvi kar razganja od šarmantnosti. Med testom nismo opazili veliko tistih, ki jim testni primerek ni bil všeč. Pravzaprav je bila ob koncu delovnega dneva vedno ista zgodba: ko si nekomu dodelil neki drug avtomobil, je vedno vprašal: »Kaj supertestni Leon ni na razpolago?« »Neeee,« je bil odgovor, in če je bil dober dan, sem ključe še bolj skril v svoj žep.

Zgolj dvoje bočnih vrat ni taka težava tudi takrat, ko imate otroka ali ko se s prijatelji odpravite na daljšo pot. Če bi bilo tako, potem noben voznik kupeja oziroma bolj športnega avtomobila ne bi imel otrok. Prehod na zadnjo klop zahteva malce telovadbe, toda ko si enkrat zasedel položaj v drugi vrsti, ni bilo večjih težav, čeprav za večje potnike kmalu zmanjka prostora za noge. Voznik bo imel vse pri roki: trikraki volanski obroč, ki bi lahko bil še bolj športno debel, odlične školjkaste sedeže, za dotik občutljiv zaslon in seveda ročico šeststopenjskega menjalnika, ki kar pade v desnico. Dvosklopčnega DSG-ja sploh nismo pogrešali, saj je menjalnik športno hiter in natančen. Testni Leon je imel vse luči v tehnologiji LED – torej tako dolge kot zasenčene.

Poleg tega, da so privlačnega videza, jim moramo pripisati tudi zelo dobro delovanje, edina pomanjkljivost so stikala za samodejni preklop med dnevnimi in 'nočnimi' lučmi. Zato smo se ves čas vozili s prižganimi lučmi (saj ob zapuščanju avtomobila sistem ne teži, da jih je treba ugasniti), a vseeno svetujemo nakup tehničnega paketa, kjer za 114 evrov dobite poleg omenjenega samodejnega sistema preklopa luči še tipalo za dež in notranje ogledalo s samodejnim zasenčenjem. S pomočjo sistema Seat Drive Profile si lahko prilagodite delovanje avtomobila, čeprav smo v uredništvu izbirali večinoma med načinoma Eco (dolge poti v tujino) in Sport (slovenske ceste). Razlika mogoče res ni drastična, vendar je zaradi spremenjenega krmiljenja električnega servovolana in motorne elektronike občutna.

V treh mesecih smo s supertestnikom naredili kar 13.637 kilometrov in verjemite nam, če ga ne bi kdaj tudi malce skrivali oziroma mu privoščili kakšen konec tedna počitka (in mu po slovensko namenili obvezno nedeljsko čiščenje zunanjosti in notranjosti), bi bilo še nekaj tisočakov več. Z njim smo bili v Avstriji, Hrvaški, Italiji in Nemčiji in pri tem povprečno porabili od 5,7 do 7,7 litra, odvisno od tega, koliko se je vozniku mudilo in koliko je bilo potnikov oziroma prtljage v 380-litrskem prtljažniku. Naše povprečje za 135-kilovatni oziroma 184-'konjski' avtomobil je bilo samo 6,6 litra na 100 prevoženih kilometrov, kar je za tako konjušnico, zimske gume (proti koncu testa) in večinoma avtocesto kar dober rezultat. Zato ni čudno, da smo večkrat dolivali tudi po 700 kilometrih ...

Toda če bi hoteli resničnega 'šparovca', bi verjetno izbrali 1,6-litrski motor TDI s 77 kilovati (105 'konji'). Seat Leon z najmočnejšim turbodizlom je zato odličen kompromis med dinamiko vožnje, varčnostjo in razvajanjem z navorom. In prav ta navor je verjetno tudi kriv za kakšen deciliter večjo porabo, saj te tisti sunek v hrbet pri polnem plinu naravnost zasvoji, ovinki pa tudi zaradi večvodilne zadnje preme postanejo izziv. Večina voznikov v uredništvu se nas je po vrnitvi testnega avtomobila začela tresti, kot bi imeli abstinenčno krizo. In spet smo pri zgodbi o sreči in smoli ...

Besedilo: Aljoša Mrak