Podaljšani test: Škoda Fabia Combi 1.2 TSI (81 kW) Ambition

Da ne bo pomote, sam nimam težav z majhnimi avtomobili, problem takšnega potovanja je seveda prtljaga. Ko greš za 14 dni od doma, se ti zdi, da boš potreboval s seboj enormno veliko stvari, od oblačil, čevljev, raznih tehničnih stvari in v mojem primeru tudi dveh motorističnih težav. Ko vse skupaj zložiš na kup, ta postane presneto velik. Priznam, ko sem ga ugledal, sem se ustrašil, a ker sem vedel, da grem na pot s Fabio Combijem, se nisem pretirano obremenjeval, kam bo prtljaga šla. In prav sem imel! Tako kot je zapisal že Tomaž v eni prejšnjih objav, je nova Fabia Combi tretje generacije prostorska dobra vila. Je pravzaprav kopija večjega Superba, seveda, ko govorimo o njeni prostornosti ali, bolje rečeno, prtljažniku.

V osnovni postavitvi je na voljo 530 litrov prostornine, če zložimo sedeže, nastane kar 1.395 litrov velika luknja. A te sploh nisem potreboval, saj je bila povsem dovolj 530-litrska odprtina. Če si ne znate predstav­ljati, koliko je to – dovolj za dva ogromna kovčka, velik nahrbtnik in še torbo z računalnikom in pritiklinami, ki pač pašejo zraven. Pa prtljažnik sploh še ni bil poln! Drugi pomislek, ki ga lahko ima človek ob taki naloženosti avtomobila in dveh potnikih, je seveda, kako bo temu kos 1,2-litrski turbobencinski motor(ček). Priznam, da nisem pristaš zmanjševanja motornih prostornin in 1,2 litra se mi sliši zelo, zelo malo.

A je še vedno več kot marsikateri tekmečev litrski motor. Jasno, vsi omenjeni motor(čki), vključno s Fabijinim, si pomagajo s turbopuhalom. To pomeni, da je moči sorazmerno dovolj, a pri priganjanju trpi motorna poraba. In Fabia ter njen 1,2-litrski TSI? V zgodnjih jutranjih urah je 'šlo' po slovenski avtocesti spodobn hitro, ker je bila štajerka za čuda precej prazna. V Avstriji nekaj gneče, nekaj nadležnih belih kombijev (veste, o čem govorim, kajne?), nekaj gostejšega prometa okoli Gradca in potem dunajsko letališče. Nazaj v obratni smeri z nekaj več prometa, vendarle je bila ura pet popoldne. Če bi me posadili v avto z zavezanimi očmi, bi težko rekel, da se vozim s tako majhnim avtomobilom.

Tudi za motor ne bi rekel, da je prostorninsko (pre)skromen, navsezadnje pa je navdušila poraba goriva, saj je povprečje naneslo na komaj nekaj več kot šest litrov za sto prevoženih kilometrov. Če k temu prištejemo še precej bolj všečno obliko v primerjavi s predhodnico, je jasno, da je Škodi uspelo dobro delo. No, če pogledam na službeno parkirišče, vedo to tudi moji sodelavci.

bese­di­lo: Sebastjan Plevnjak