Podaljšani test: Volkswagen Golf 2.0 TDI BMT (110 kW) DSG

Sedmi Golf bo prav tako razburjal nasprotnike, kot jih je nekaj dosedanjih rodov. Pa saj na njem ni nič novega, še naprej trdi marsikdo, ki ga prvič malo bolje pogleda in sploh opazi. Ampak to je Volkswagnov pristop! Vsakokrat se v oblikovalskem oddelku kar nekaj mesecev, če ne kar let, ukvarjajo s tem, da bi naredili naslednika, za katerega bomo sicer rekli, da se je spremenil, a je hkrati na videz ostal skoraj nespremenjen. Saj veste, kako je z videzom – večkrat vara. Pametni nikoli dokončno ne sklepajo po tem, kar vidijo, ampak po vsebini. To še zlasti velja za sedmi Golfov rod. Pravzaprav so večino stvari pri Volkswagnu naredili na novo, kar je vsekakor pomemben razlog, da ga je treba preizkusiti, tudi na podaljšanem testu, katerega prvi del je tokrat pred vami.

Če pogledamo v potniško kabino, je takoj jasno, kje so uporabili marsikateri novi prijem. To predvsem velja za info­tainment, torej združene funkcije navigacijske in avdionaprave, kamor so dodali še kup dodatkov (ki so del opreme tega Golfa). Vsekakor vas bo navdušil zaslon na sredini armaturne plošče, ki je občutljiv za dotik, pa ne le za dotik – že ko se mu s prsti približate, se 'pripravi' na to, da vam ponudi visoko ločljivost vsebine.

Izbiranje funkcij je preprosto, intuitivno, kot bi rekli, spominja na tisto pri pametnem telefonu, seveda tudi zato, ker lahko z drsenjem prstov po zaslonu uravnavamo in najdemo vse, kar iščemo (na primer povečujemo ali zmanjšujemo merilo navigacije). Navezava mobilnika je zares preprosta in skoraj ne moreš verjeti, da so se do tako naprednega, uporabnikom preprostega načina, prebili celo Volkswagnovi načrtovalci.

Tu je tudi sistem Driving Profile Selector, kjer lahko izbiramo način vožnje (sport, normal, comfort, eco, individual), sistem pa nato temu primerno uravnava vse funkcije, od načina oz. števila vrtljajev pri pretikanju prestav prek učinkovitosti delovanja klimatske naprave ali osvetlitve do blaženja elektronsko nadzorovanih blažilnikov (DDC) ali načina podpore volanskega mehanizma.

Omeniti velja še motor, ki je na videz povsem takšen, kot je bil dosedanji, a so ga pri Volkswagnu tudi naredili povsem na novo. Glavna razloga za to sta bila menda dva: prvi je, da so mu z novo konstrukcijo in uporabo lažjih delov precej zmanjšali težo, drugi pa, da bo novi motor bolje izpolnjeval prihajajoče okoljevarstvene predpise. Oboje je seveda nekaj, česar takole preprosto v testu seveda ni mogoče preveriti.

Res pa je, da se je ta motor izkazal za precej varčnejšega od dosedanjega in je Golfovo povprečje pri številnih dosedanjih voznikih preizkuševalcih precej nižje, kot smo ga sicer vajeni. Še najbolj je povprečna poraba presenetila na nekaj daljših preizkusnih vožnjah, kjer tudi rezultat pod šest litrov na 100 kilometrov ni bil nedosegljiv (ob seveda skoraj nespremenjenem načinu vožnje).

Na obnašanje voznika odlično vplivata samodejni dvosklopčni menjalnik, ki se po vaši želji že v naslednjem trenutku spremeni v takšnega za športno vožnjo, in sekvenčno pretikanje z dvema vzvodoma pod volanskim obročem.

Edina resna pomanjkljivost, ki jo pisec lahko zapiše o novem Golfu, je nostalgičen spomin na stari dobri vzvod ročne zavore med obema sedežema. Njena samodejna delujoča naslednica ima celo funkcijo 'auto stop', in če to uporabljamo, moramo ob vsakem speljevanju dodati malo več plina, a se avtomobil, kljub samodejno delujoči sklopki, potem ko zavremo in ustavimo, sam ne premakne. Delovanje tega sistema se na prvi pogled ne zdi logično, a z uporabo ugotovimo, da je dovolj premišljeno. Pred semaforji na križiščih nam ni treba ves čas pritiskati na zavorno stopalko, noga še tedaj počiva. Ko je treba, pa s pritiskom na plinsko stopalko odpeljemo. A nazaj k ročni zavori: ta bi pomagala v kakšni nevarni situaciji, si mislim. A pri tem pozabljam, da Golfov ESP tako in tako prepreči vsakršno manjšo voznikovo napako in pri hitro odpeljanih ovinkih hitreje 'dodaja', kot pa voznik lahko obrača volan.

Besedilo: Tomaž Porekar