V redakciji smo imeli na testu zadnjega v družini Golfov, ki se v karavanski različici tradicionalno imenuje Variant.
Pot me je vodila na dunajski maraton, in ko mi je naš urednik Aljoša predal ključe, sem bil rahlo vznemirjen. »1.400-kubični karavan? A bo to sploh kam šlo?« sem se malce naivno spraševal. O, je šel, še kako je šel! Še celo prehitro. A o tem na koncu. Kovinska modra barva se mi je zdela primerna zanj, modra je letos sploh modna. Linija sledi tipični nemški šoli, preprosta je, a funkcionalna in čistih oblikovalskih elementov. Odprem prtljažnik in oh, aleluja, tu pa je prostora – 605 litrov, če sem pravilno prebral tehnične podatke! Težav s prostorom torej v prtljažniku ni.
Voznikovo okolje je takšno, kot je dizajn avtomobila: nemška šola, a funkcionalno. Ker sam vozim malo višjega mestnega terenca, se mi je sprva zdelo, da v Golfu sedim precej nizko, a s kilometri sem se navadil. Nisem pa se navadil na dejstvo, da kljub nastavljivemu volanu na vratih ne najdem ustrezno visoke opore za levi komolec. Za desnega ni težave, saj je sredinsko naslonjalo pomično proti sprednjemu delu in proti sredinski konzoli. Stikala so logična in hitro razumljiva, materiali v notranjosti trpežni in dajejo vtis kakovosti. Pogrešal sem sicer navigacijo, a to je stvar izbire opreme.
Predvsem pa sem bil navdušen nad motorjem, njegovo prožnostjo, poskočnostjo in porabo. Pri vračanju z Dunaja me je tako presenetil, kot so me avstrijski policisti v neoznačenem Passatu, ko sem šel okoli 10 kilometrov čez omejeno hitrost. Tale Golfov turbobencinski motor je bil tudi pri takšni hitrosti tako hudičevo tih, da ob čvekanju s sopotnico nisem niti pomislil, da se že peljemo čez omejitev.
Besedilo: Primož Jurman
| Prodaja: | Porsche Slovenija |
|---|