Primerjalni test: Fiat Panda, Hyundai i10 in VW up

Volkswagen je bil prvi, ki se je odločil izdelati majhen, a odrasel avtomobil. Skoraj istočasno je tudi Fiat poskrbel za novi rod Pande. Hyundai pa je lani z i10 povsem resno napovedal, da je njihov prispevek v razred majhnih avtomobilov resen tekmec prav Upu. Ker bomo od letošnje jeseni deležni še dveh novosti v tem razredu, seveda je ena od njih novomeški tretji rod Twinga, se nam je zdelo prav, da pogledamo, kaj bodo prihajajoče novosti morale doseči ali pri čem biti celo boljše.

Vse tri bralci Avto magazina sicer že poznajo. Res pa je, da med avtomobili v tem razredu ne najdemo velike izbire motorjev. Le naš tokratni primerjani primerek Hyundaia je imel manjši motor kot tisti, ki smo ga preizkusili letošnjo zimo (test v AM 6/2014). Tedaj smo imeli najbolje opremljenega i10 z večjim, 1,2-litrskim štirivaljnim motorjem in bogato opremo Style. Tokrat se je z dvema nekoliko starejšima primerkoma iz Fiatove in Volkswagnove družine pomeril i10 s trivaljnim enolitrskim motorjem in nekoliko manj bogato opremo.

Fiat je bil nekoč med evropskimi avtomobilskimi znamkami odličen naslov za ponudbo majhnih avtomobilov. Je tudi edini, ki ponuja dve možnosti, poleg Pande še 500. A ima ta zgolj dvoje vrat, zato se ni uvrstil v naš preizkus. Čeprav že nekoliko starejši, bi 500 še lahko bil 'v igri'. Panda je bolj v uporabnost usmerjen avtomobil. A je tudi res, da se Fiat ob nastajanju tretjega rodu ni preveč trudil, tako da lahko za sedanjo Pando ugotovimo, da gre bolj za prenovo kot pa temeljito posodobljeno zasnovo. Volkswagen Up je ob rojstvu dobil dobro popotnico – v marsičem so se pri VW zgledovali prav po Fiatu 500 in nastal je precej bolj resen avtomobil, kot smo bili pri malčkih navajeni od največje evropske znamke. Je pa Up tudi edini, kjer dobite zgolj en motor (z zanemarljivo majhnim deležem tistih, ki si izberejo manj zmogljivo različico).

Najdaljši med tremi preizkušenimi je Hyundai, slaba dva centimetra je krajša Panda, Up pa je najkrajši, Hyundai VW prekaša kar za 12 cm. Toda Up ima najdaljšo medosno razdaljo, tako da so pri njem kolesa postavljena res na skrajnih koncih karoserije. Tako pri Volkswagnu sploh ni opaziti podhranjenosti glede prostora. V marsičem po občutku, ko sedemo v enega ali drugega, najkrajšo potegne Panda.

Najbrž zaradi večje utesnjenosti voznika na njegovem delovnem mestu, saj širša sredinska konzola in bolj v voznikov prostor za noge segajoč spodnji del armaturne plošče noge preveč omejujeta. Vtis (sicer omejene) prostornosti na zadnji klopi je pri vsej trojici dokaj podoben, sedenje se razlikuje le zaradi položaja telesa; tako pri Pandi sedimo precej vzravnano, pri Hyundaiu bolj položno in z občutkom največje prostornosti, pri Upu pa je položaj telesa sicer povsem primeren, a moti, da večjim potnikom zmanjka prostora za temena.

Uporabnost potniške kabine je omejena z velikostjo, a se tudi tu občutki razlikujejo, čeprav so kabine po merah dokaj podobne. Panda ima zgolj nepredeljeno klop, zaradi česar je seveda na zadnjem mestu. i10 in Up sta glede tega podobna, le da ima Up z vmesnim dnom možnost povsem ravnega dna, ko prevrnemo naslonjala zadnje klopi. Panda je tudi edina, kjer na zadnjo klop ne moremo namestiti otroških sedežev po sistemu Isofix.

Na motornem področju je Panda zaostala predvsem zaradi opreme, ki omogoča delovanje z nižjimi vzdrževalnimi stroški, torej motorjem na dvojno gorivo, bencin ali plin. Nazivna moč motorja je sicer pri Pandi kar solidna, a v običajnem prometu se ne more enakovredno postaviti po robu obema tekmecema. Ta presenetita predvsem z dovolj navora v nižjih vrtljajih, kjer je sploh najboljši Up. Tako lahko pri mestni vožnji vozimo v nižjih vrtljajih, to pa se v končnem seštevku pozna pri manjši povprečni porabi.

Voznost in vozno udobje običajno pri tako majhnih avtomobilih nista na prednostnem seznamu nakupovalcev. A za vse tri preizkušene avtomobile lahko zapišemo, da zagotavljajo še kar zadovoljivo udobje. Up se učinkoviteje spopada s krajšimi neravninami zaradi nekaj daljše medosne razdalje (počutje pri prečkanju grbin, na primer). Razlika v legi na cesti je med vsemi tremi prav malenkostna, tako da tu ne moremo pisati o omembe vrednih razlikah.

Ni še tako dolgo, kar je veljalo, da so varnostni pripomočki, ki so na voljo v majhnih avtomobilih, običajno precej redki. A se tudi na tem področju spreminja pogled izdelovalcev na to, kaj je potrebno tudi v majhnih avtomobilih že kot serijska oprema. K temu je seveda močno pripomoglo dviganje kriterijev pri EuroNCAP, ki opravlja testna trčenja in podeljuje različne ocene glede na dodatne pripomočke v avtomobilih.

Med trojico je z najmanj varnostne opreme Panda, saj ima le dve čelni varnostni blazini in dve okenski varnostni blazini ter osnovno elektronsko podporo (ABS in ESP/ESC), ki pa je tako in tako že nekaj časa obvezna za vse avtomobile na evropskem trgu. Hyundai ponuja še nekoliko oplemeniten sistem ESC pa tudi dve stranski varnostni blazini, ki se sprožita iz sedežnih naslonjal, ter dve okenski varnostni blazini. Še nekaj več najdemo pri Volkswagnu, ob štirih varnostnih blazinah, dveh čelnih in dveh kombiniranih stranskih varnostnih blazinah tudi City brake, sodoben sistem za preprečevanje trkov pri majhni hitrosti.

Zaključek: Pravzaprav bi bil lahko naš vrstni red trojice s testa obrnjen vsaj na prvih dveh mestih, če ne bi pri Volkswagnu poskrbeli za pomembno prednost – varnostni sistem, ki ob majhnih hitrostih preprečuje nalet v vozilo pred nami ali – pri malo večjih – učinkovito zmanjša posledice takšnega trka. Hyundai je namreč po uporabnosti Volkswagna prehitel, ker ima več opreme. V izbrani stopnji opreme je Up (Move) prav čudaško opremljen, z radiem, ki si ga tako sodoben avtomobil ne zasluži (in v njem smo že spoznali boljšega), ter ročnim prilagajanjem nastavitve zunanjih vzvratnih ogledal in oken v zadnjih vratih, ki jih lahko odpremo le na režo oziroma zadnji del stekel izpahnemo navzven.

Osebna izbira, ko iščemo najprimernejšega med vodilno dvojico, se mora tako opreti na tisto, čemur sami dajemo prednost – večji varnosti ali pa večji uporabnosti in udobju. Žal nas je – v primerjavi s tekmecema – malo razočarala Panda. Že zaradi nekaterih manj posrečenih rešitev ali pa tudi zaradi značilne italijanske nenatančnosti. Ne nazadnje pa tudi zaradi cene. Panda je lahko prava izbira za tiste, ki iščejo gospodaren majhen avtomobil in letno prevozijo več deset tisoč kilometrov, kjer višjo ceno upravičijo z nižjimi stroški za plinsko gorivo.

Vsekakor pa velja, da ni pravega razloga, da tovrstni avtomobili niso priljubljeni pri slovenskih kupcih. V skoraj vseh primerjalnih kategorijah so se že povsem približali tistim iz razreda više ali jih celo prehiteli

3. mesto

Fiat Panda 1.2 8v LPG Lounge

2. mesto

Hyundai i10 1.0 (48 kW) Comfort

1. mesto

Volkswagen Move up! 1.0 (55 kW)

Besedilo: Tomaž Porekar