Slovenija sicer ni avtomobilski trg, kjer bi si majhni avtomobili uspeli odrezati velik kos prodajne pogače, vendar to še ne pomeni, da konkurenca med njimi ni huda. Zbrali smo četico petvratnih in poiskali zmagovalca.
Pravilo je bilo preprosto: razred mini avtomobilov in pet vrat. Nekaj podobnega smo ušpičili pred nekaj meseci, takrat smo vštric postavili Hyundaija i10, VW Up!-a in Fiatovo Pando. Zadnja je za obema močno zaostala, zato smo jo tokrat izpustili, med i10 in Up!-om pa je bila razlika majhna, zato smo v boj z Aygom in Twingom povabili oba – tudi zato, ker Toyota in Renault predstavljata novo generacijo malih avtomobilov, ki želijo biti precej več kot le pomanjšana različica večjih bratov. i10 in Up! sta namreč (prvi bolj, drugi malce manj) narejena prav po tem receptu: ponuditi mali avto, ki se pelje in daje občutek, kot da ste v (precej) večjem modelu. Twingo in Aygo sta tu drugačna. Namenjena sta tistim, ki si želijo drugačen avtomobil, ki jim 'odraslost' malega avta pomeni malo ali nič, še posebno Twingo. Zato smo se znašli v precepu: po katerih merilih ocenjevati. A (vsaj) tokrat smo se jih lotili z enakimi zahtevami in merili kot vseh avtomobilov.
4. mesto: Toyota Aygo
Saj nekako razumemo Toyotine stratege: zakaj bi mestni avtomobil rasel do velikosti, ko potem sukanje po mestnih uličicah ni več prijetno opravilo? Toda merila uporabnosti avtomobila so Ayga pahnili na zadnje mesto, saj je med štirimi najmanjši v notranjosti (sploh na zadnjih sedežih, ko s svojimi 180 centimetri sploh ne bi mogel sedeti!), prtljažnik pa je manjši celo od Twingovega, ki ima motor zadaj! Čeprav smo pohvalili porabo na normnem krogu (zgolj 4,8 litra), pa se trivaljni motor ne izkaže pri zmogljivostih, uglajenosti in porabi goriva pri pogumnejšem pritiskanju stopalke za plin, ki ga zahtevajo sodobni prometni tokovi. Všeč nam je bila barvitost in oblika karoserije, povezljivost z mobilnim telefonom, nekoliko manj pa slabša preglednost za avtomobil in pomanjkanje tempomata. Zanimivo, omejevalnik hitrosti pa je imel. Narejen na Češkem bo Aygo, ki ima tesna sorodnika tudi v Peugeotu 108 in Citroënu C1, prav gotovo eden ljubljencev deklet. Hyundai i10 in VW Up! sta preveč resna, Twingo pa marsikatero prestraši z zadnjim pogonom, čeprav za to ni nobene potrebe. Aygo je predzadnje mesto izgubil zgolj za nekaj točk, kar je še dokaz več o konkurenčnosti v razredu.
3. mesto: Renault Twingo
Tako kot to velja za Aygo, velja še v večji meri za Twinga: naš sistem ocenjevanja, naše točkovanje in pravila so namenjena klasičnim avtomobilom. Avtomobilom, ki imajo merilnik vrtljajev med merilniki, avtomobilom, ki naj bi bili tihi, uglajeni, čim bolj odrasli. Ko smo na sito teh zahtev spustili Twinga, je (kot Aygo) zaradi tega dobil slabše ocene, kot bi jih lahko. Trenutno je pač tako, da tega, da je merilnik vrtljajev na voljo le kot aplikacija za pametni mobilnik, (še) ne moremo šteti, kot da Twingo tak merilnik ima. In to, da je glasnejši in bolj robat, v našem ocenjevanju odnese več točk, kot jih prinesejo res živahen motor, sveža oblika in mladostnost. Vsakdo pač nima pametnega mobilnika.
V prihodnosti bo, o tem smo prepričani, (in na to pripravljeni) drugače. Sicer pa: Twinga sta boljše uvrstitve stala nemiren tek motorja in prevelika poraba, všeč pa nam niso bili niti merilniki – od takšnega avtomobila bi pričakovali bolj svežo, digitalno rešitev. Zato: če si želite svežine in drugačnosti, s Twingom (kljub tretjemu mestu tule) ne boste zgrešili – še posebno če se odločite za šibkejšo 70-'konjsko' različico. Pa ne pozabite izbrati dovolj živih barv in dodatkov!
2. mesto: Volkswagen Up!
Up! je, pa čeprav je majhen, pravi Volkswagen. Zato je v ospredju prostornost (dolgonogi se bodo v njem počutili daleč najbolje), varčnost (kar poglejte v tehnične podatke), varnost (s samodejnim zaviranjem v mestu vred) in tudi še dovolj klasična oblika in počutje, da ne odvrača potencialnih kupcev zato, ker bi bil preveč nenavaden. To, da so pri VW izbrali tako klasično pot, seveda ni niti presenetljivo niti jim tega ne štejemo v minus, saj so dejstvo, da Up! pravzaprav nima lastnosti, ki bi prebudile res močna pozitivna čustva, pri VW odlično uravnotežili s tem, da nima niti negativnih lastnosti, ki bi od nakupa odvračale. Na prvi pogled je njegova notranjost res nekoliko pusta in klasična, a seveda pri Volkswagnu natančno vedo, da je množica kupcev, ki si želi prav to. Pust še ne pomeni slabo opremljen: merilniki in radio so osnovnejše sorte, ampak ker nad armaturno ploščo kraljuje Garminova navigacija, ki se odlično razume s sistemi avta, je prek nje mogoče ne le prostoročno telefonirati, ampak tudi predvajati glasbo in pregledovati podatke potovalnega računalnika. Odlična rešitev. Ko k vsemu skupaj dodamo še varčnost (sicer komaj dovolj zmogljivega) motorja in ceno, je Up! odlična izbira. Zmago je Hyundaiju (v primerjavi s prejšnjo primerjavo) namreč prineslo naše novo, ostrejše ocenjevanje garancijskih pogojev.
1. mesto: Hyundai i10
Zanimivo, med štirimi ocenjevanimi je bil Hyundai i10 najresnejši (nekateri bi rekli celo dolgočasen) in najmanj sodoben v smislu povezljivosti z mobilnim telefonom in prilagajanja elektronskih pripomočkov. Toda kot avtomobil, in ne elektronska igračka je blestel: spredaj smo zaradi dovršene ergonomije izvrstno sedeli, na zadnjih sedežih smo se v i10 imeli najbolje, pri prtljažniku ne razočara. Seveda smo mu odbili nekaj točk zaradi pomanjkanja (za dotik občutljivega) večjega osrednjega zaslona in gadžetov, toda zaradi uglajenega štirivaljnega motorja, zmogljivosti in predvidljivega delovanja podvozja je dobil dovolj točk za prestižno prvo mesto med malčki. Seveda ni brez napak: namesto gretja volanskega obroča bi raje imeli parkirna tipala še spredaj, namesto usnjenih sedežev samodejno dvoobmočno klimatsko napravo, predvsem pa dnevne luči (v LED-tehnologiji, saj med preizkušenimi edino Up! ni imel sodobnih svetil), ki v predorih in ob mraku samodejno prižgejo zasenčene žaromete in predvsem luči na zadku. Največ prednosti pa si je zagotovil zaradi garancijskih pogojev, saj edino Hyundai ponuja pet let brez omejitve prevoženih kilometrov in prav toliko let pomoči na cesti.
besedilo: Dušan Lukič, Aljoša Mrak
Prodaja: | Toyota Adria d.o.o. |
---|---|
Cena osnovnega modela: | 8.690 € |
Cena testnega modela: | 11.405 € |
Moč: | 51kW (69 KM) | Pospešek (0-100 km/h): | 14,8 s |
Največja hitrost: | 160 km/h |
Poraba po ECE, mešan cikel: | 4,1l/100km |
Motor: | 3-valjni – 4-taktni – vrstni – bencinski – gibna prostornina 998 cm3 – največja moč 51 kW (69 KM) pri 6.000/min – največji navor 95 Nm pri 4.300/min. |
---|---|
Prenos moči: | motor poganja prednji kolesi – 5-stopenjski ročni menjalnik – gume 165/60 R 15 H (Continental ContiEcoContact 5). |
Zmogljivost: | največja hitrost 160 km/h – pospešek 0–100 km/h 14,2 s – poraba goriva (ECE) 5,0/3,6/4,1 l/100 km, izpust CO2 95 g/km. |
Mase: | prazno vozilo 855 kg – dovoljena skupna masa 1.240 kg. |
Zunanje mere: | dolžina 3.455 mm – širina 1.615 mm – višina 1.460 mm – medosna razdalja 2.340 mm |
Notranje mere: | posoda za gorivo 35 l |
Prtljažnik: | 168 l |
Okoliščine meritev: T = 17 °C / p = 1.063 mbar / rel. vl. = 60 % / stanje kilometrskega števca: 1.911 km | |
Pospešek 0-100km: | 14,8s |
---|---|
402m z mesta: | 19,7s ( 114km/h) |
Prožnost 50-90km/h: | 17,7s (IV.) |
Prožnost 80-120km/h: | 32,6s (V.) |
Največja hitrost: | 160km/h (V.) |
Poraba goriva na normnem krogu: | 4,8 l/100km |
Zavorna pot pri 100km/h: | 41,8m |
AM meja: | 40m |
-
Zunanjost (13/15)
-
Notranjost (71/140)
-
Motor, menjalnik (42 /40)
-
Vozne lastnosti (48 /95)
-
Zmogljivost (16/35)
-
Varnost (29/45)
-
Gospodarnost (39/50)