Primerjalni test: Peugeot 5008 proti Toyoti Verso

 Renaultov Scenic se postavlja kot začetnik novega razreda enoprostorcev, a od tedaj (1996) je že v prenovljenem tretjem rodu, njegovi posnemovalci pa mu ne le sledijo, ampak ga poskušajo prekašati in prehiteti. Toyota je kar hitro za Renaultom uvidela, kako zadovoljni so kupci te vrste avtomobilov, pričujoči Verso je, skupaj s predhodnikoma z oznako Corolla Verso, tudi že v tretjem rodu. Peugeot se je s svojim 5008 priključil razmeroma pozno, leta 2009, in mu je zdaj privoščil nekaj prvih spremenjenih malenkosti. Primerjana avtomobila sta zanimiva predstavnika tega enoprostorskega razreda. Snovalci so morda res imeli enaka izhodišča, a izvedba se pri tekmecih dovolj razlikuje.

Še do pred kratkim bi bil 5008 tisti, ki bi mu prisodili boljšo oceno glede videza, a so se Toyotini oblikovalci pri Versovi prenovi potrudili in njegov videz je zdaj popolnoma drugačen, vsekakor bolj dinamičen in ne tako 'gospodinjski' kot pred tem. Pri obeh bo marsikdo pohvalil tudi panoramsko streho, a to je mogoče odpirati le pri Peugeotu.

Notranjost je pri obeh precej podobna, ko gre za postavitev in zasnovo sedežev. Spredaj najdete dva, pri katerih ne pri enem ne pri drugem nismo našli posebnih pomanjkljivosti, na izvedbo sedežev zadaj pa je najbolj vplivala potreba, da na vsak način stisnejo v avtomobil dve vrsti precej manj prostornih sedežev, ki jih je seveda treba tudi primerno učinkovito zložiti v ravno dno. Tudi tu si nobeden od tekmecev ni prislužil prednosti, res pa je, da vliva videz Peugeotovih malce več zaupanja. Razlike najdemo predvsem v pomanjkanju ustreznih prostorov za odlaganje drobnarij pred voznikom in okoli njega v 5008, kjer razen v primeren in velik predal pod voznikovim desnim komolcem nimate kam odložiti česarkoli, na primer mobilnika. V prejšnjih izvedenkah Versa nismo bili preveč navdušeni nad videzom materialov v notranjosti (neprepričljiva 'plastika'), zdaj pa so to pomanjkljivost odpravili in je notranjost v tem pogledu povsem enakovredna Peugeotovi.

Oba imata visoko stopnjo opreme (Style in Sol sta tik pod vrhom z najbogatejšo opremo). Pri obeh smo lahko uporabljali tudi navigacijski napravi, vendar ne pri eni ne pri drugi stanje kartografije ni bilo najnovejše. Zdi se, da je upravljanje vseh funkcij prek obeh dokaj velikih zaslonov v sredini armaturne plošče zahtevno (pri Toyoti tudi na dotik na zaslonu), a se po bolj ali manj temeljitem ukvarjanju z enim ali drugim načinom uporabnik hitro seznani. Pri Toyoti malo več težav povzroča nastavitev datuma in ure, voznik si tudi ne more veliko pomagati z nekaterimi funkcijami potovalnega računalnika, ker pri vsakem, tudi nenamernem ugašanju motorja povprečno porabo goriva začne meriti od začetka. V zaslonu smo pri kameri za vzvratno vožnjo pogrešali namišljene črte v zaslonu, ki bi jim veliko laže sledili z volanom. Pripomniti je treba, da 5008 vzvratne kamere nima, so pa dokaj zanesljivi podatki, ki jih voznik ob parkiranju dobi na zaslon s senzorjev (ti so na razpolago tudi pri Versu, a tam voznika o približevanju oviram obveščajo le zvočno). Tistih nekaj točk razlike pri oceni notranjosti si je Toyota v primerjavi s Peugeotom razen zaradi omenjenega pomanjkanja odlagalnih prostorov pridobila še zaradi malo boljše ergonomije. Se pa nenavadno upravljanje brisalnikov pri 5008 izniči z nenavadnostjo Toyotinih smernikov. Pri Peugeotu namreč ni možno proženje le enkratnega ali dvakratnega giba brisalnikov, vsakokrat če hočemo storiti to, vklopimo tudi samodejno delovanje brisalnikov (ki delujejo s pomočjo senzorja pod vetrobranskim steklom), kar je potem treba znova izklapljati. Verso pa je skrajno neprijazen do tistih nekaj voznikov na slovenskih cestah, ki še uporabljajo smernike za spreminjanje voznih pasov. Pri Toyoti vsaj pri Versu ne poznajo rahlega premika vzvoda smernikov, ki bi samodejno sprožil tri- ali štirikratni utrip.

Največjo razliko si je v naši primerjavi Toyota prislužila s pogonskim sklopom. Dvolitrski motor svojo zgolj malenkostno večjo moč še podkrepi z občutno večjim navorom. Oba imata pri speljevanju sicer majhno 'luknjo', tako da mora voznik paziti, da doda dovolj plina. Sicer pohvalne lastnosti Peugeotovega turbodizla (gospodarnost, majhen hrup) Toyotin dvolitrski motor še nadgradi, je torej še tišji in varčnejši. Tudi glede upravljanja in delovanja menjalnika je več simpatij dobil japonski.

Za Toyoto je dolgo veljalo, da si niso pridobivali visokih ocen glede voznega udobja, kar smo nasprotno veliko časa pripisovali Peugeotovim avtomobilom. Pri teh dveh je zgodba drugačna. Versa so občutno popravili glede udobja in učinkovitejšega blaženja, solidna je tudi lega na cesti, 5008 pa nas od časa do časa preseneti z nenadzorovanim poskokom na slabšem delu cest in spomni na nemirnega konja, ki si vzame svobodo in kopitne na to ali ono stran brez pravega razloga.

Omeniti velja, da so razlike tudi pri garancijskih pogojih, ki jih dajeta obe znamki. Toyotinih pet let jamstva brez omejitve kilometrov in triletna garancija z omejitvijo do 100.000 kilometrov sta vsekakor boljša ponudba kot Peugeotova dveletna garancija.

Najpomembnejši del pa seveda vsakega kupca ob izbiri in primerjanju čaka pri ocenjevanju, koliko je za ponujeno treba odšteti. Tudi tu sta si oba ponudnika podobna. Uradne cene iz cenika lahko pri obeh pozabite, saj so zdaj drugačne. Pri Peugeotu velja nižja, posebna cena, za preizkušeni avtomobil tako namesto 26.700 evrov hočejo 21.360 evrov. Verso s sedmimi sedeži in ustrezno opisano opremo po ceniku velja 27.840 evrov, po promocijskem pa 23.750 evrov.

Primerjava francoza in japonca je torej sklenjena, pravega zmagovalca pa ne moremo razglasiti, čeprav bi po več točkah, ki smo jih namenili Toyoti, Verso moral biti očiten zmagovalec. Peugeot si lahko nekaj zaostanka namreč zmanjša na račun nižje nakupne cene. Zato ker je nekoliko cenejši, dobimo tudi nekaj manjši motor. Seveda pa se lahko marsikdo odloči tudi za nekaj večji izdatek, saj pribitek v ceni lastnik Toyote lahko nadoknadi z manjšo povprečno porabo.

bese­di­lo: Tomaž Porekar
foto: Saša Kapetanovič