Renault Grand Scenic 2.0 dCi (110kW) Proactive Privilege

Veste, pri Renaultovem Grand Scenicu lahko na dolgo in široko klepetamo o lepoti karoserijskih potez, o tem, ali tistih 23 centimetrov več v primerjavi s klasičnim Scenicom kaj prispeva k slabšemu mnenju o zunanji obliki, o dolgočasnosti oblikovanja ali le hladnosti do uporabnikov. Ko pa se ‘debata’ začne o uporabnosti, velja le ena resnica - Grand Scenic spada med prvake, če mu ne bi prisodili kar nesporno prvo mesto in velik pokal. In v družbi smo vsi takega mnenja, saj drugačnega enostavno ne moremo zagovarjati.

Prostora v prtljažniku je kar za 83 litrov več kot pri klasičnem Scenicu (513 namesto 430 litrov osnovnega prtljažnika in 1920 namesto 1840 litrov pri preklopljenih zadnjih klopeh), prilagodljivost že tako radodarnega prtljažnika pa še povečajo vzdolžno pomični zadnji sedeži, odlagalnih površin je toliko, da se bo še carinik čudil (štirje pokriti predalniki v tleh, dve izvlekljiva predala pod prednjima sedežema, velik zaprt prostor med prednjima sedežema in dve luknji v vratih), da o vzdolžno pomični (zelo uporabni) konzoli med prednjima sedežema sploh ne govorimo!

Na testu smo imeli petsedežno različico, ki je v dobi nizke slovenske rodnosti verjetno veliko bolj primerna kot sedemsedežnik. Scenic seveda razvaja tudi z opremo: k opremi Privilege spadajo tudi pametni ključ (svetujemo! ), električno pomična stranska stekla in nastavitev vzvratnih ogledal, ESP, tempomat, obvolanske komande za radio s CD-predvajalnikom (dodatna oprema! ), samodejna klimatska naprava, potovalni računalnik in množica (kar šest) varnostnih blazin.

Da je Scenicovo poslanstvo predvsem družinski živžav, pričajo tudi pritrdišča Isofix, nastavljiv vzglavnik za otroke zadaj (dodatna oprema! ) in dodatno notranje vzvratno ogledalo, s katerim lahko voznik nadzira, kaj ‘špičijo’ otroci na zadnjih sedežih.

Dvolitrski turbodizelski motor, ki s tehnologijo skupnega voda zagotavlja kar 110 kilovatov (oziroma 150 bolj domačih ‘konjev’), je svoje delo odlično opravljal. Dovolj tih, da ni bilo treba v notranjosti potniške kabine kričati, primerno poskočen, da se ne ustrašite vsakega tovornjaka na vaši poti, oborožen s filtrom trdnih delcev, da se za vami ne vali črn oblak dima, in predvsem zmerno žejen, kar je v dobi dražitve goriva več kot pomembno.

Za sto prevoženih kilometrov smo na testu porabili okroglih 8, 5 litra, kar je za tako velik avtomobil več kot dobro. Seveda moramo pri porabi upoštevati tudi to, da smo na testu imeli samodejni, šeststopenjski menjalnik Proactive. Če bi ime Proactive zapisali v slovenščini, bi lahko rekli, da je menjalnik ‘za aktivne’, vendar pa bi po zdravi kmečki logiki prej dejali, da je ‘za pasivne’. Za tiste torej, ki imajo na koncu poti raje spočito desno roko in levo nogo.

Menjalnik deluje zelo uglajeno pri majhnih hitrostih, malce manj pri zahtevnejši vožnji (višji vrtljaji, hitrejši ukazi na stopalki za plin in zavoro), vendar še vedno tako dobro, da smo ga za ta avtomobil označili kot zelo primernega. S pomislekom. Če imate izbran program ročnega (sekvenčnega) pretikanja, je napis trenutne prestave na instrumentni plošči premajhen, slabo ga vidimo tudi tisti, ki očal z dioptrijo še ne potrebujemo. Malenkost, ki pa te začne sčasoma zelo motiti.

Nikakor pa nam ni jasno, zakaj so pri Renaultu odmerili tako malo prostora stopalki za plin, saj je (ker pač ni stopalke za sklopko) dovolj prostora, da bi lahko dobila kraljevski prostor. Tako pa se dogaja, da že s poletnih čevljev (širšimi) podplati hkrati pritiskate tako stopalko za plin kot tudi tisto za zavoro, kaj šele pozimi, ko je obutev še širša! Zato si poleg prepoložnega volanskega obroča v tem pogledu zasluži velik minus.

Če v prej omenjeni fantovski debati vztrajate, da je Scenic dober družinski avtomobil, potem lahko razen prilagodljivosti zlahka pohvalite tudi 150-’konjski’ turbodizelski motor, samodejni menjalnik in ogromen prtljažnik. Če boste z nevernimi Tomaži stavili za pijačo, vam tekoča osvežitev nikakor ne uide. Seveda na njihov račun!

Aljoša Mrak, foto: Aleš Pavletič