Test: Renault Grand Scenic dCi 160 EDC Bose Energy

Vajeni smo zgodb, da Renault z nekaterimi modeli uspešno zaorje ledino v določenem avtomobilskem segmentu in nato skozi naslednje generacije doživi razočaranje. Pri Scenicu ta upad še ni bil tako očiten kot pri nekaterih drugih hišnih modelih, toda vseeno je konkurenca ostro posegla v avtomobilski razred, ki se je nekoč imenoval 'Scenic pa taki …'. Je novi Scenic na dobri poti, da modelu vrne staro slavo?

Nekaj je zagotovo: tako na fotografijah kot v živo avtomobil deluje elegantno, prefinjeno, skladno, skratka, videti je, da je Renaultov mož v barvastih športnih copatah, Laurens van den Acker, odlično opravil svoj posel. Novi Scenic je tudi zrasel. Natančneje, večji v družini, Grand Scenic, ki so nam ga namenili za test, je od predhodnika daljši za šest in širši za dva centimetra. Da bi ohranili pravilna oblikovalska razmerja, so novega Scenica posadili na kar 20-palčna platišča, ki se jih ne bi sramoval niti Lamborghini Huracan. Razumljivo je širina gume precej manjša, pri Renaultu pa tudi obljubljajo, da se vzdrževalni stroški zaradi tega ne bodo povečali, saj so s proizvajalci gum dosegli dogovor o ceni gum, ki naj bi bila primerljiva s tisto za 16 ali 17-palčna kolesa.

Kabina zaradi ogromnih steklenih površin in strešnega okna deluje precej prostorna in zračna. Svetlo sivo usnje na sedežih tudi prispeva k občutku svežine, a prinaša precej nadlog pri čiščenju. V testnem primerku so se pri le pet tisoč kilometrih na sedežih že precej poznale sledi izrabe. Sicer pa je sedenje na električno pomičnih in z masažno funkcijo opremljenih sedežih precej udobno in neutrudno. Voznikovo delovno okolje nam je precej znano iz zadnje generacije osveženih Renaultovih modelov. Popolnoma digitalizirani merilniki z možnostjo spreminjanja tem ter z gumbi prečiščena sredinska konzola, kamor je po novem umeščen večopravilni sistem R-Link. Ta je sicer uspešno prevzel nadzor nad večino opravil, ki so nekoč zahtevale razmetane gumbe po konzoli, a vseeno ne gre za dovršen skupek rešitev. Tako smo recimo ob zaslonu pogrešali preproste bližnjice do nekaterih najbolj uporabnih opravil (navigacija, telefon, radio), tam pa namesto teh stojijo neki dokaj nepomembni gumbi. Tudi to, da je za nastavitev glasnosti radia treba neštetokrat pritisniti gumb, bi elegantno rešili s preprostim, staromodnim, a še vedno najboljšim vrtljivim gumbom. Tudi nad delovanjem sistema ne moremo biti ravno navdušeni, saj je ta dokaj počasen, za vsak ukaz si vzame kratek (v današnjem času popolnoma nepotreben) trenutek, navigacijski sistem s TomTomovo podporo pa je grafično porazen in na trenutke popolnoma zbegan.

Več optimizma vlivajo nekatere uporabniške rešitve v notranjosti. Lahko bi rekli, da je notranjost po lekarniško popredalčkana, saj je Grand Scenic opremljen s kar 63 litri uporabnih odlagalnih površin. Kot najbolj uporabne velja izpostaviti vzdolžno pomičen predal v sredinski konzoli, ogromen predal pred sovoznikom ter štiri predale, skrite v dnu avtomobila.

Ravno tako kot počutje voznika je v tovrstnem avtomobilu pomembno počutje potnikov zadaj. In v različici Grand je teh za vašim hrbtom lahko še pet. Po novem je v Scenicu zadnja klop deljiva (in vzdolžno pomična) v razmerju 60: 40, na dnu prtljažnika pa sta skrita še dva sedeža. Ta je mogoče dvigniti in spustiti s pritiskom na gumb v prtljažniku. Elegantno in popolnoma nezahtevno. Več težav boste imeli zlesti v tretjo vrsto, ampak tako ali tako bo to opravilo za otroke, kajti odrasle boste težko stlačili tja. Presenetljivo, tudi v drugi vrsti ni ravno zadosti prostora za višjerasle. Oziroma vsaj za njihova kolena ne. Če za volanom sedi povprečno velik voznik, bo vzdolžnica v drugi vrsti znašala približno 700 milimetrov, kar je odločno premalo za avtomobil v tem segmentu. In če upoštevamo še to, da je rob plastične mizice na zadnji strani sedeža pritrjen ravno tako, da rob pritiska ob kolena, je sedenje vse prej kot udobno. Pričakovali smo, da je v različici Grand vseeno nekaj več prostora v drugi vrsti, a očitno so vse mere v prvih dveh vrstah pustili enake kot v navadnem Scenicu, s centimetri pa so nagradili prtljažnik. Ta je sicer res s 718 prtljažnimi litri nadpovprečno velik in prostoren, a vseeno bi 100 litrov zamenjali za bolj dostojno sedenje v drugi vrsti.

V rubriki tehnološke rešitve bomo znova pohvalili Renaultovo kartico oziroma ključ za prostoročni dostop in zagon avtomobila. Prav neverjetno je, kako še nihče od konkurence ni 'ukradel' tako učinkovitega in dobro delujočega sistema. Zamerimo mu le malenkost preveliko 'navezanost' na bližino avtomobila, saj se ta zaklene že, ko naredimo krog okoli avta, da bi otroku na drugi strani odprli vrata. Sicer pa je novi Grand Scenic dobro založen z vsemi varnostno-asistenčnimi sistemi, kot so sistem za zaznavanje pešcev, kamera za vzvratno vožnjo, opomnik za zapuščanje voznega pasu, barvni projicirni zaslon, sistem za prepoznavo prometnih znakov ter tudi radarski tempomat. Za slednjega lahko rečemo, da je v osnovi odličen pripomoček za razbremenitev voznika, a ima v Scenicu nekaj pomanjkljivosti. Poleg tega, da deluje le od 50 kilometrov na uro in je v mestu praktično neuporaben (se tudi sam ne ustavi oziroma se pod 40 kilometri na uro ugasne), ima precej težav z delovanjem na avtocesti. Tako recimo prepočasi zaznava hitrost avtomobila pred nami, potem ko zamenjamo pas. Prvi odziv je vedno zaviranje, šele po tem, ko ugotovi, da se avtomobil pred nami oddaljuje, začne pospeševati. Težave ima tudi s tovornjaki, ki se v zavojih znajdejo na sosednjem pasu, saj jih zazna kot oviro in začne zavirati.

Težko pa najdemo zamero odlični kombinaciji 1,6-litrskega turbodizla s 160 'konji' v sodelovanju z dvosklopčnim robotiziranim menjalnikom. In čeprav Grand Scenic ponuja izbiro voznih profilov, med katerimi je tudi dinamični, se takemu avtomobilu še najbolj poda ravno tisti komfortni. Presenetljivo, glede na velikost platišč, je tudi vožnja precej naravnana na udobje. Dolga medosna razdalja lepo 'polika' cestne neravnine, zaradi koles na skrajnih robovih karoserije in zaradi natančnega volanskega mehanizma pa je vodljivost precej dobra. Tudi zvočna zatesnjenost kabine je dobra, zato piš vetra, šum izpod koles in motorni trušč le težko prodrejo v kabino. Še celo poraba je v teh mrzlih dneh ostala na ravni, ki je pohvale vredna: na našem normnem krogu je porabil vsega 5,4 litra, kar je za avtomobil teh dimenzij precej impresivno.

Zagotovo velja pozdraviti Renaultovo odločitev o stilski prenovi znamke, ki ji je novi Scenic uspešno 'podlegel'. Prav tako so hvale vredne mnoge uporabniške rešitve, ki so plod inženirjev, ki dejansko razmišljajo v korist uporabnikov takega avtomobila. Nekoliko manj pa je razumljivo, kam je šlo 23 dodatnih centimetrov, ki ločijo Granda od navadnega Scenica. Mogoče bi vseeno bilo smiselno, če bi pri Renaultu namesto Grand Scenica ponudili mini Espacea?