Renault Scenic TCe 130 Dynamique

Všečnost je čudna stvar. Kar je nekaterim lepo, drugim ni. Meni je, denimo, novi Scenic všeč. Predvsem zato, ker je oblikovno drugačen od prejšnjega in ker je na pogled dinamičnejši kar - ko oblika odloča o nakupu - zagotovo šteje.

Ni pa vsem. Mojemu prijatelju, ki je arhitekt po izobrazbi, na primer ni, saj pravi, da ni dokončan. Zmotijo ga nekateri detajli, ki so, kot pravi, nedodelani in ki jih njegovo izostreno oko opazi, moje laično pa pač ne. Toda ne glede na to, je meni novi Scenic še vedno všeč in še vedno trdim, da je dovolj svež, da bo pritegnil svoj krog kupcev.

Da dinamičnost kljub temu ni bilo glavno vodilo oblikovalcev, opazite takoj, ko sedete vanj. Oblikovalci so v notranjosti svoje napore mnogo bolj usmerili v družinskost. Še več, oblika armaturne plošče je na pogled tako zadržana, da bi jo, če na njej ne bi bilo zanimivih in za Scenic tipičnih digitalnih merilnikov, ki so mimogrede novi in odlično pregledni (razen ure, ki je stisnjena v kot zaslona navigacijske naprava), prej iskali v katerem od nemških avtomobilov.

K sreči je to za sabo potegnilo kup dobrih stvari. Materiali so na primer neprimerno boljši, kot so bili v predhodniku, ergonomija je dodelana, predalov v notranjosti je toliko, da jih zlepa ne boste napolnili, kaj šele, da bi si zapomnili, kam ste pospravili svoje stvari (najdete jih tudi pod sedeži in v dnu).

Če si Scenica omislite s takšnim paketom opreme, kot je bil testni (Dynamique), boste v njem našli tudi regulator in omejevalnik hitrosti, elektronsko parkirno zavoro, ki vam bo priskočila na pomoč, ko je treba speljati v klancih, tipalo za dež, avdionapravo z odličnim sistemom za prostoročno telefoniranje, pomični naslon za roke z ogromnim predalom med prednjima sedežema, kup varnostnih blazin, pa tudi ESP.

Testni je bil ob tem bogatejši še za paket Strešno okno (kot že ime pove, z njim dobite ogromno strešno okno nad glavami potnikov in dodatno zatemnjena stekla zadaj), avtoradijem z močnejšimi zvočniki (4 x 30 W) in USB-priključkom ter tovarniško vgrajeno navigacijsko napravo, za katero pri Renaultu zahtevajo dostopnih 450 evrov.

Na koncu je treba priznati, da v tako opremljenem Scenicu resnično ne boste prav veliko pogrešali. No, morda parkirna tipala, ki bi vam priskočila na pomoč pri vzvratni vožnji. Zlasti če imate majhne otroke in jih vozite v otroški sedežih, ki so navadno nekoliko višji od običajnih.

Zato pa boste navdušeni nad lahkotnim vstopanjem in izstopanjem iz kabine, potniškim prostorom, ki je narejen z mislijo na vsakega potnika posebej (na hrbtiščih prednjih sedežev so na primer zložljiva mizica, velik žep za časopise, ki ga najdete pod njo, nad njo pa sta še dva žepka, v katera lahko pospravite drobnarije vaših najmlajših), spodobnim ozvočenjem, solidno dvostezno klimatsko napravo (čeprav se mora ta v dneh, ko je zunaj več kot 30 stopinj Celzija, kar krepko boriti z vročino, ki v notranjost vdira skozi steklene površine), udobjem (ah, ko bi bila na voljo tudi pametna kartica), bogato opremo in prijetno vožnjo.

Renaultovim inženirjem je z novim Scenicom namreč končno uspelo uglasiti volanski mehanizem tako, da je lahkoten in hkrati komunikativen, vzmetenje se hvali z ravno pravšnjo kombinacijo mehkega požiranja neravnin in zmernega nagibanja karoserije v ovinkih, menjalnik teče mehko in natančno (upirati se začne šele, če ste z njim pregrobi in prehitri) in motor si zasluži prav vse pohvale. No, skoraj vse.

Da lahko tako majhen motorček s komaj litrom in štirimi decilitri delovne prostornine tako suvereno obvladuje pot pod kolesi, si je skoraj nemogoče predstavljati, dokler ga ne preizkusite. Pa naj se pot vzpenja, vijuga ali pa jo, če hočete, spredaj ovira počasi vozeče vozilo.

Malček prav nikoli ne opeša in zahvaljujoč odlično preračunanemu šeststopenjskemu ročnemu menjalniku vedno najde dovolj sape in moči, da zadovolji svojega gospodarja. Najlepše pri tem pa je, da le redko, in še to v izjemnih primernih, izda, da zraka ne vsesava prosto, ampak z dodatno pomočjo.

Od vsega nas je na koncu osupnila le poraba – kaj naj rečemo, tako suvereno kot vleče, tudi pije! Nam je pod 13 litri na sto prevoženih kilometrov ni uspelo doseči. Je pa res, da dopuščamo možnost, da z delom možganov njegove motorne elektronike nekaj ni bilo v najlepšem redu, saj se je ves čas z zamudo odzival na reakcije voznikove noge na stopalki za plin.

Pa še eno zamero smo novemu Scenicu pripisali na naš ocenjevalni list. Ko gre za zgodovino in uspešnost, mu nimamo kaj očitati, njegovi predhodniki so mu dali lepo popotnico in v svojem obdobju s seboj prinesli veliko novega.

Toda nekatere stvari so se medtem spremenile, in ko gre za prilagod­ljivost zadka, to nedvomno velja za sedeže in sisteme zlaganja. Da je treba sedeže, ki mimogrede sploh niso lahki, iz Scenicove notranjosti še vedno odstranjevati, če hočete v celoti izkoristiti prostornino zadka, vrh tega pa ne dobite ravne površine, je, milo rečeno, nerazumljivo. Pri večini drugih tekmecev so to tegobo že davno rešili.

Ampak tudi s to zamero v glavi še vedno trdim, da mi je novi Scenic všeč. Njegov karakter je sicer manj športen (Dynamique je le paket opreme) kot tisti nekaterih njegovih tekmecev, zato pa toliko bolj družinski. In če pomislimo, komu je v prvi vrsti namenjen, potem so ga njegovi snovalci usmerili na pravo pot.

Matevž Korošec, foto: Aleš Pavletič