Renault Trafic 2.5 dCi (105 kW) Quickshift

Govoriti o prostornosti pri tako velikem avtomobilu je, kot da bi vedno znova ugotavljali, da ima Postojnska jama stalno temperaturo ali da se lahko pozimi na visokogorskem smučišču tudi smuča. Vse to je namreč logično. Prostora je res veliko, saj lahko Trafic v potniški preobleki gosti kar sedem potnikov, osnovni 500-litrski prtljažnik pa lahko zlahka povečamo. Zato tudi pri selitvi prijatelja ali sorodnika ne boste imeli težav, razen te, da boste morali sodelovati. Seveda je priporočljivo, da obvladate vožnjo z vzvratnimi ogledali, in pri tem ne mislimo le na ‘rikvercanje’.

Na križiščih je treba malce manj zaviti, da tudi zadek zaobide zlovešči robnik, pri prehitevanju si je pametno zagotoviti kakšen meter več prostora, pri vzvratni vožnji pa je dobro vedeti, kje se odbijač konča. Res je sicer, da lahko zaradi veliko steklenih površin in odrezane oblike tudi bolj nerodni vozniki preživijo nakupovanje na prepolnem parkirišču, vendar vam vseeno svetujemo nakup parkirnih tipal. Testni Trafic jih recimo ni imel.

Smo pa bili varni zaradi štirih varnostnih blazin in ABS-a, med elemente razvajanja pa smo pripisali električni pomik prednjih šip, električno nastavljivost vzvratnih ogledal, potovalni računalnik, radio s CD-predvajalnikom (in obvolanskimi komandami) in mehansko klimo, ki smo jo lahko ločeno upravljali za prednji ali zadnji del avtomobila.

Vozniku ne bo hudo; položaj za volanom je po zaslugi dobre ergonomije prijeten, moti le tovornjaško prepoložna namestitev volanskega obroča, zaradi česar lahko vzdolžnega pre­imenujemo kar v navpični pomik. S temi besedami sicer malce pretiravamo, a vseeno nismo daleč od resnice. Voznikov sedež je prav tako kot sovoznikov nastavljiv po višini, si pa lahko krmar te velike ladje namesti tudi idealno podporo ledvenega dela.

Prehod v zadnji del avtomobila je preprost, vendar ga omogočajo le desna drsna vrata. Naj samo opozorimo, da izdatna velikost potniškega prostora pomeni tudi, da se bo Trafic le stežka ogrel ali ohladil recimo do službe, saj mora prezračevalni sistem kar pošteno delati, da segreje (ali ohladi) tolikšno prostornino.

S 2, 5-litrskim turbodizlom ne morete zgrešiti. Moči je dovolj tudi za težjega Trafica, navor, ki ga prikličemo že od prostega teka, pa vztraja do najvišjih dovoljenih vrtjajev ter ni moteče glasen, čeprav mu diši plinsko olje. Nekaj pripomb smo imeli le pri menjalniku. Testni Trafic je imel namreč robotiziran menjalnik Quickshift 6, ki naj bi združeval dobre lastnosti navadnega ročnega menjalnika in prednosti samodejnega. Omogoča samodejno in – če tako želi voznik – tudi ročno pretikanje na tako imenovan sekvenčni način. To pomeni, da potisk prestavne ročice proti armaturni plošči pomeni pretikanje višje, poteg proti sebi pa nižje. Seveda vse to nadzoruje zmogljiva elektronika, ki preprečuje, da bi se voznik zmotil.

A spet smo pri delovanju, ki je tako značilno za (slabše) robotizirane menjalnike: pri Traficu se namreč izkaže pri zelo umirjeni vožnji, ki bi jo pravzaprav lahko poimenovali kar upokojenska. Moteče pretikanje, pri katerem zaniha vse v avtomobilu, vključno s potniki, omejimo le z nežnim božanjem stopalke za plin. Tudi če začnete popuščati plin pred pretikanjem, ne preprečite motečega vzdolžnega nihanja. Še huje je pri speljevanjih v spolzkih križiščih: najprej pogonski kolesi malce zakopljeta (le prednji pogon, večja masa avtomobila in obilica navora), nato menjalnik hitro pretakne v drugo prestavo, a se Trafic zaradi premalo vrtljajev kar noče premakniti iz mesta.

V hitrih prometnih tokovih večjih mest to ni le moteče, temveč tudi nevarno. Zato pri Avto magazinu glasujemo za čisto navaden ročni menjalnik, ki je primernejši za povprečnega voznika. Pri menjalniku Quickshift 6 pa lahko pohvalimo preprostost uporabe ? je prijeten in natančen, s pritiskom na gumb pa lahko izberemo tudi prednastavljen program za vožnjo po snegu (nežno delovanje v višji prestavi) ali za vleko prikolice.

Trafic se lahko zvečer zelo hitro spremeni v zasilen bivalnik. Iz zadnje klopi lahko naredimo priročno posteljo (uradno primerno za dve odrasli osebi in enega otroka), iz levega boka izvlečemo mizico, hokuspokus, in že imamo zasilno spalnico. Seveda je od opremljenosti različice odvisno, ali so med opremo tudi zavese in stacionarno gretje (Webasto), ki ga je mogoče tudi programirati. Vsekakor vredno svojega denarja, saj lahko v Traficu uživamo tudi ponoči. Kako, pa prepuščamo vaši domišljiji!

Aljoša Mrak, foto: Aleš Pavletič