Rover 75 2.5 Litre Connoisseur

Testni Rover ni bil britansko zelen, sploh ni bil zelen, ampak to je še najmanj pomembno. Tudi pravljica se je žal preredko začela takole. Pa bi se pravzaprav morala.

Rover 75 je zelo dober avtomobil. Pravzaprav je najbrž najboljši Rover v zadnjih dveh desetletjih. Toda Rover 75 je doletelo tisto, kar bi mu le redkokdo privoščil. Politika.

Zgodba je zdaj že neštetokrat premleta in niti ne sodi v tale okvir, je pa lep primer, kako se nekemu avtomobilu lahko zgodi krivica. Ni prav dosti avtomobilov na svetu, za katere bi si upal trditi, da bi bil, če bi bil lastnik takšnega avtomobila, pripravljen spremeniti slog oblačenja in obnašanja. Rover 75 s svojim britanskim šarmom kar sili v to. Biti gentleman in obnašati se kot tak, je izključno lepa čednost.

Rover 75 ni namenjen mladim in vihravim lastnikom; umirjeni gospodje, morda tudi dame, se bodo v njem počutili veliko bolj domače. Za to so poskrbeli tako Roverjevi kot Beemvejevi snovalci. Brez dvoma ves imidž temelji na obliki, in to v enaki meri na zunanjosti kot na notranjosti. In tu jim je brez dvoma uspel veliki met. Rover 75 mora biti natančno takšen, kot je. Zunaj in znotraj.

Z uporabnikovega stališča ima Rover 75 nekaj prav prijetnih lastnosti; zvok motorja je prijeten in notranjost je vse do največje hitrosti prijetno tiha. Arhaični, pretežno ovalni merilniki z bež podlago in na masivni leseni podlagi dajejo občutek visokega luksuza. Tudi barvna kombinacija je koketna: zunaj sinje modra, znotraj temno modro usnje z bež vložki, ob tem pa le malo črne plastike in obilo temnega lesa. Rover 75 je res avtomobil, v katerega sem vsako jutro sedel z veseljem.

Rover 75 pa ima tudi nekaj tistih napak(ic), ki lastnika prisilijo, da se z njim ukvarja; krom na odbijačih je po polovici leta že neelegantno bledel, Roverjev znak s preproge pred sovoznikom se je odlepil in voznikov sedež je med vožnjo (prosim, brez namigovanj! ) škripal. Nekako nenavadne trde stopalke tudi niso ravno elegantna rešitev in speljevanje z mesta, še posebej, ko je motor mrzel, ni prijetno; ali avtomobil cuka ali pa so vrtljaji previsoki.

To, da se na testnem avtomobilu sploh ni dalo ugasniti žarometov, se pravi, da bi bile prižgane le pozicijske luči, pa je najbrž odločitev zaradi slovenske zakonske obveze za vožnjo s prižganimi žarometi ves dan. Pa vsaj po našem mnenju takšna električna vezava ni potrebna.

Ostrejšemu očesu ne bo ušlo sorodstvo z Beemvejem. Bavarski je akumulator in odličen komunikacijski blok (radijski sprejemnik, televizor, GPS) je zelo podoben tistim v Beemvejih. K zvoku, sliki in sprejemu nimam pripomb, ob tem sem se spraševal le to, čemu ni mogoče na veliki zaslon priklicati podatkov iz potovalnega računalnika.

Povsem v slogu je tudi tehnika pod pločevino. Podvozje se zdi posrečena kombinacija med udobjem in zanesljivostjo, kakršna pritiče limuzini tipa Rover 75. Lega na cesti je odlična, blaženje neravnin gosposko. Motor: Roverjev šestvaljnik, mrzel malce nagaja v prostem teku, sicer pa je zelo dober. Čeprav ni ravno najzmogljivejši med podobno velikim izdelki, je brez dvoma Rover 75 z njim izredno hiter.

Menjalnik: ročni. Avtomatika? Ne, ne, to ni dovolj »British«. Menjalnik in motor sta usklajena tako, da avtomobil doseže največjo hitrost v peti prestavi, pa vendar motorja ni treba priganjati do sicer nežnega prekinjevalnika pri 7000 vrtljajih v minuti. Zaradi dovolj velikega navora lahko prihranite kar lepo količino goriva, a ob tem le malo izgubite pri zmogljivostih, če pretikate pri okrog 5000 vrtljajih v minuti.

Škoda. Ko je bilo že videti, da je Rover našel pravo pot, mu jo zagode politika. Rover 75 je prva žrtev teh spletk, čeprav je odličen avtomobil, Britanec z dušo. In ob tem je še teže dajati nasvete. Kupujete avtomobil za crkljanje duše? Rover 75 je pravi!

Vinko Kernc

FOTO: Uroš Potočnik