Seat Altea 1.9 TDI Stylance

Večina se jih najraje oprime preprostejše možnosti. Prepusti se toku dogajanj, poskrbi za korekten izdelek in upa na krog zvestih kupcev. Obstaja pa tudi druga pot. Resda bolj tvegana, ampak če je ideja prava, je uspeh zagotovljen.

Vzemimo za primer Renault. Njegova ideja o velikoprostorskem vozilu Espace je pred davnimi leti povzročila pravo revolucijo. Danes tem vozilom pravimo limuzinski kombiji in so na cestah nekaj povsem običajnega. Tudi Twingo, mali mestni enoprostornež, je nadvse uspešen projekt, ki še ni našel pravega tekmeca.

Nič manj prodoren ni bil na svojem pohodu Scénic. Torej bi lahko sklenili, da enoprostorska zasnova skoraj zagotovo prinese uspeh. Pa vendar ni tako. Avantime, najprestižnejši, najbolj dodelan in nasploh najnaprednejši Renaultov enosprostorec, je kristalno čist primer.

Toda z njim se pri Seatu niso hoteli ubadati. V enoprostorsko zasnovo verjamejo že dolgo in tudi v prednosti, ki jih prinaša. Zato pa ne verjamejo v družinsko umirjene oblike. In takšno vizijo enoprostorskega avtomobila so predstavili že leta 2000 na pariškem avtomobilskem salonu. Konceptu so vdahnili izrazito športno obliko, ga poimenovali Salsa Emotion, danes pa se z le nekaterimi oblikovalskimi popravki vozi po cestah z imenom Altea.

V obliko Altee se najverjetneje ni treba podrobno poglabljati. Da je napredna, sporočata že brisalnika, pospravljena v A-stebrička, da je športna in všečna, pa široki boki, reže za zajemanje zraka v obliki satovja in ne nazadnje tudi dvojna izpušna cev, ki se konča ravno, čeprav je v nosu trubodizelski motor. In če vam to ni všeč, raje nehajte brati. V notranjosti se namreč vse skupaj nadaljuje v povsem podobnem slogu.

Voznikovemu delovnemu okolju so se tokrat izredno posvetili, kar bo zagotovo všeč mladim. če se sprehodimo od zgoraj navzdol, najprej opazimo okrogle merilnike, vtisnjene v armaturno ploščo. Tisti za vrtljaje motorja je nekoliko manjši in povsem na sredini.

Levo od njega sta merilnika za količino goriva v posodi in temperature hladilne tekočine (poleg je še zaslon potovalnega računalnika), desno pa merilnik hitrosti z asimetrično razporejenimi številkami. Volanski obroč s 370 milimetri premera ima tri krake, je izdatno nastavljiv in v paketu opreme Stylance odet v usnje. Povsem pri dnu so tri stopalke, ki so ravno prav oddaljene med seboj, leva noga pa ima odlično oporo.

Presenetljivo dobra sta tudi prednja sedeža, ki telo objameta vse do višini vratu, športnih ambicij tega avtomobila pa ne skriva niti sredinska konzola. Je prav neverjetno široka, približana rokam pod blagim naklonskim kotom, v nasprotju s preostalo plastiko na armaturni plošči, ki spominja na ogljikova vlakna, pa je, tako kot plastika okoli merilnikov, obarvana v svetlo barvo s kovinskim odtenkom.

Vsebina na njej je standardna. Dva zračnika, klimatska naprava, v testnem primeru samodejna in dvostezna, ter zmogljiv avdiosistem s CD-predvajalnikom. Moramo pa pograjati berljivost zaslonov obeh komponent v nočnem času, saj je rdeče ozadje premočno, črn izpis črk in številk pa preslaboten.

Prostor pod konzolo je odprt z manjšim predalčkom in dvema držaloma za pijačo. Tam je tudi prestavna ročica, za njo pa zopet izrazito športno ukrojen sredinski greben z nekaterimi stikali. Greben se strmo dvigne in konča v opori za roko.

V notranjosti slednje se seveda skriva predal. Teh v Altei ne primanjkuje - so v vratih, pod sedežema, pred sovoznikom, ob zadnji klopi in še kje. čeprav so vsi majhni in neoblazinjeni, so dovolj uporabni. Manj razveseljivo pa je, da so robovi nekaterih plastičnih delov v notranjosti neobdelani in zato prav nevarno ostri.

Ampak to boste temu Seatu hitro oprostili. Zlasti takrat, ko se boste zazrli v prostor zadaj. Preden se napotimo tja, pa najprej rešimo bistveno vprašanje, komu je Altea sploh namenjena. Kupcem Tourana in sedmih sedežev zagotovo ne. Tega Altea ne ponuja in dvomim, da bi vas po tej plati zadovoljila. Če razmišljate o Golfu, pa le dobro premislite.

Klop zadaj je nameščena višje, kar pomeni, da je tak tudi položaj sedenja. Prostora je dovolj celo za odrasle potnike. Naslon je deljiv in nastavljiv po naklonu, z zlaganjem sedalnega dela zadka pa lahko dobite povsem ravno dno, če to želite. Prtljažnik ima namreč predelno ploščo, kar pomeni, da jo je mogoče tudi odstraniti in ga tako poglobiti.

Ni pa to vse, kar ponuja. Deljiv je tudi po dolžini, kar omogoča manjša predelna stena, ob njegovih bokih sta dva predala, našli pa boste tudi mrežo za pritrjevanje tovora, pod prtljažno polico, ki onemogoča pogled nepridipravom, pa še eno polico, namenjeno shranjevanju manjših predmetov in drobnarij.

Ampak pustimo uporabnost Altee in se raje lotimo še vožnje z njo. Da sta njena voznikov prostor in oblika izrazito športna, smo že ugotovili, ne pa tudi, kako se Altea vede na cesti. V nosu je bil tokrat 1, 9-litrski turbodizelski agregat, kar bi lahko označili za precej družinsko izbiro. To pomeni, da motor svoje delo opravlja povsem spodobno, vendar športne živahnosti od njega ne pričakujte.

Za kaj takšnega si je treba omisliti zmogljivejši stroj. Se pa odkupi s kultiviranostjo in varčnostjo. Pri tem mu precej pomaga tudi petstopenjski ročni menjalnik s prestavnimi razmerji, ki so preračuna tako, da vožnja po avtocestah ni mučna. Kljub temu pa boste, če ste pravi voznik, tudi Alteo s tem motorjem lahko prisilili v hitreje odpeljane ovinke.

Podvozje se temu ne upira in poslušno sledi voznikovim ukazom. Več neposrednosti in komunikativnosti bi si želeli le od volanskega mehanizma. Se vam pa zato odkupi športno majhen volanski obroč. Stopalke in opora za levo nogo so odlične, menjalnik presenetljivo tekoč, da nad vašim početjem ves čas bdi izklopljiv TCS, pa ugotovite šele, ko je hitrost v ovinku resnično (pre)velika, lega vozila pa povsem na meji zdrsa.

To pa so stvari, o katerih pri enoprostorcih nismo mogli prav pogosto pisati, kajne? In predvsem stvari, zaradi katerih se je marsikdo, ki je kolebal med limuzinskim kombijem in kombilimuzino, raje odločil za slednjo. Kot kaže, pa ne bo več tako. Vsaj ne pri Seatu, saj jim je uspelo prednosti enega in drugega avtomobilskega razreda združiti v en sam avtomobil. In k temu lahko dodamo le, da gre za res dobro idejo.

Drugo mnenje

Peter Humar

105-konj skega motorja ne razganja od moči, zato ne zmore povsem slediti dobremu podvozju. Če se mi je zdel isti motor za umirjen značaj Volkswagnovega Tourana dobra izbira, bi se Altei bolj podala poskočnejša dvolitrska različica s 140 ’konji’. Dodatna dobra plat Altee je njena cena, ki je med sebi enakimi ena ugodnejših.

Vinko Kernc

Nekdo je rekel: Takšen bi moral biti Golf! No, za tehnika je Altea tako ali tako Golf, sicer pa, hvala bogu, da je Golf Golf in da je lahko Altea takšna: eden najbolj svežih avtomobilov v tem razredu, zato zelo privlačen in (zlasti v primerjavi s hišnimi tekmeci) in precej ugoden nakup. Le Touranove prostornosti ne pričakujte.

Aljoša Mrak

Zelo všečna zunanjost in notranjost, izredno konkurenčna cena, poskočen in varčen motor. Moti me le majhen prtljažnik (čeprav ima kar nekaj priročnih predalov) in elektrohidravlični servovolan, ki na spolzki podlagi ne daje vozniku dovolj informacij. A če potegnem črto: avtomobil, vreden tehtnega razmisleka!

Matevž Korošec

Foto Saša Kapetanovič