Seat Altea XL 1.6 Reference

Ustvarjenje imidža gre torej Seatovcem dobro od rok. Težava se pojavlja drugje – v zmedi, ki je nastala v vrhu prodajne palete, saj sta tam naenkrat na voljo dva skoraj povsem enaka avtomobila. Toledo in Altea XL.

Resnica je, da Toledo ni najbolj posrečen model, zato ljudi, ki bi razmišljali o njem, ni prav veliko. Pravzaprav jih je tako malo, da se v tem skriva tudi razlog za nastanek Altee XL; drugače si majhnih razlik, ki vladajo med tema dvema avtomobiloma, skoraj ni mogoče razložiti.

Lotimo se mer. Če vas zanima, kateri avto je večji, potem zmaga Altea XL, saj je daljša in višja. Obakrat za devet milimetrov. Ne, ni napaka, prav ste prebrali – devet milimetrov! Za to, da ugotovite, ali pred vami stoji Toledo ali Altea, ni dovolj le pogled v nos avtomobila. Pa tudi slika, ki vam jo v očeh zriše voznikovo delovno okolje, ne. Do tu sta si Toledo in Altea enaka. Razlike se začnejo zadaj, za začetek v prtljažniku. Tam so Toledu prostor zaokrožili na 500, Altei XL pa na 532 litrov. Premalo, da bi bilo vredno poudarjati? Prav, pomaknite sedežno klop povsem naprej in dobili boste še dodatne 103 litre. Oziroma prtljažnik, velik 635 litrov.

No, to pa je že prostor, vreden omembe. Zaradi svoje globine brez težav sprejme višje predmete, pa zaradi tega še ne zakriva pogleda nazaj, rolo je zasnovano tako, da ga resnično potegnete in zaskočite le z eno roko, klop ima že v osnovi zasnovano odprtino za prevoz daljših predmetov, ki ni le vzdolžno pomična, ampak tudi deljiva (1/3 : 2/3), zložljiva, po vrhu pa omogoča tudi nastavljiv naklon naslonjal.

Zakaj torej Altei XL ne moremo reči limuzinski kombi? Ker ima zadaj rob, čez katerega je treba dvigovati prtljago, ker je namesto sedežev v drugi vrsti klop, predvsem pa ker te ni mogoče odstraniti ali poglobiti, kar pomeni, da dno, ko hočemo prtljažnik povečati, ni ravno.

Altea XL je torej nekakšen mešanec med enoprostorcem in kombilimuzino. Toda lahko rečemo, da je zelo dober mešanec. Kako se boste počutili v njej, je odvisno predvsem od tega, kako visoko si boste namestili sedež. V najnižji točki se vam bo zdelo, kot da sedite v kombilimuzini, medtem ko se boste, če boste sedež potisnili v najvišjo točko, počutili podobno kot v limuzinskem kombiju. Zanimivo pa je, da v obeh primerih ergonomija ostaja odlična in komande zlahka dosegljive. Če vas bo kaj zmotilo, bosta to le trda plastika na armaturni plošči in živo rdeča osvetlitev, ki lahko po daljšem času postane moteča.

Ampak značaj in imidž Seata to preprosto zahtevata. In če upoštevamo še vse drugo, kar dobite zraven, z izbrano osvetlitvijo ni prav nič narobe. V ta paket so namreč vključeni tudi trikrak volanski obroč, dobra prednja sedeža, dinamično podvozje, natančen menjalnik in – ne boste verjeli – celo nekoliko športen zvok motorja.

Da gre za osnovni motor v nosu, zlepa ne boste ugotovili. Zvok je preglobok in značaj preveč živahen. Tudi z navorom ta motor povsem solidno premika dobrih 1.300 kilogramov težko vozilo. Da je dokaj šibek, opazite šele med prehitevanji ali na avtocesti. Takrat se izkaže, da hitrost vseeno ne narašča tako prepričljivo, kot se oglaša agregat, trušč v notranjosti pa postaja vedno bolj slišen.

V manjši meri bi to pri Seatu lahko odpravili s šesto prestavo v menjalniku, ampak če smo odkriti, Altea XL tega niti ne potrebuje. Dejstvo je, da tako bogato opremljenega (ABS, TCS, šest varnostnih blazin, nadzor tlaka v gumah, električni pomik vseh štirih stekel in ogledal, radio s predvajalnikom MP3, priključek za iPod, klimatska naprava …) in prostornega avtomobila s tako izrazito športno-družinsko noto, imidžem in kakovostno izdelavo za to ceno zlepa ne boste našli. To pa je ne nazadnje daleč največji, ali če želite, XL-adut, s katerim se postavlja ta Altea.

Matevž Korošec

Foto: Aleš Pavletič