Test: Seat Ateca Xcellence 2.0 TDI CR 4Drive Start/Stop. Pozabite na Alteo Freetrack!

Španska znamka ni ravno ena od najbolj množičnih, saj mora vedno iskati primeren odmerek drugačnosti, da ne meša preveč štren vsem drugim znamkam iz hiše Volkswagen. A če se želi spoprijeti s preostalimi tekmeci, mora vendarle imeti vse tisto, kar velja za sodobno avtomobilsko ponudbo, tisto, ki ni iz skupne 'hiše'. Oči tistih, ki si izberejo nov avtomobil, se najprej ustavijo na zunanjosti. Ateca se postavlja z enostavnostjo oblikovalskih potez.

K osnovnemu obrisu srednje velikega terenca Španci niso veliko dodali, pa se zdi Ateca vseeno kar dobro razpoznavna. Prednost enostavnega oblikovalskega pristopa je tudi primerna preglednost, tako da je z avtomobilom mogoče zdržati celo brez parkirnih senzorjev ali vzvratne kamere, če vam gresta nadležno piskanje in opozarjanje na bližino ovire že slabega pol metra pred resnično oviro preveč na živce ... Vsekakor si pohvalo zasluži oblikovanje notranjosti, pa naj pri tem mislimo na to, kakšno prostornost so zagotovili za vse potnike, tudi tiste na zadnji klopi, ali glede prtljage.

Če gre za Ateco s štirikolesnim pogonom (4Drive), kakršna je bila preizkušena, je sicer prtljažnik uradno za 25 litrov manjši kot pri oni s prednjim pogonom, a s 485 litri vsekakor dovolj velik, da lahko vanj tudi ob prevozu štirih potnikov spravimo primerno količino prtljage. Bogata višja serijska oprema Xcellence občutno izboljša dobro počutje in uporabnost. Prav tako velja omeniti zelo solidne sedeže (z majhnim doplačilom za prevleke iz alkantare zelo izboljšamo njihov videz). Za tiste, ki jim sedenje bolj zgoraj (na 'kapitanskem sedežu') veliko pomeni, je seveda Ateca kar primerna izbira, med drugim zato, ker je veliko upravljavskih funkcij dosegljivih z gumbi na naperah volanskega obroča, upravljanje drugih pa je večinoma možno prek sredinskega zaslona na dotik. A pri Seatu so nekaj najpomembnejših funkcijskih gumbov vendarle še ohranili, te najdemo ali ob zaslonu, sicer pa s 'klasičnimi' uravnavamo tudi gretje, zračenje ali klimatsko napravo. Ob prestavni ročici sta med sedežema še gumb za električno zavoro ter vrtljiv gumb za izbiro programov elektronske podpore vožnje avtomobila in štirikolesnega pogona.

Preizkušena Ateca je k nam prispela s povsem klasično motorno opremo: dvolitrski TDI s 150 'konji' s pogonom povezuje ročni šeststopenjski menjalnik. Če bi hoteli več moči ali se vam bolje poda samodejno menjavanje prestavnih razmerij, je pri Ateci možna le kombinacija obojega, kar seveda še podraži izbiro. Zapisati pa je treba, da je tudi motor z 'zgolj' 150 'konji' za vse običajne potrebe potovanj z Ateco kar pravšnja izbira. Ker mora vedno s seboj voziti kar slabih 1.600 kilogramov osnovne mase, se zdijo tako pospeški kot največja hitrost v primerjavi s tekmeci prav dobri. Glede na pravkar omenjeno maso ter dodatek, štirikolesni pogon, pa je tudi gospodarnost porabe goriva presenetila. Prav tako se je po daljših vožnjah s polnim plinom, naših meritvah in precejšnjem deležu mestne vožnje za presenetljivo nizko izkazala naša testna poraba – s 7,1 je vsekakor presenečenje. A je to s povprečjem 4,8 litra na 100 kilometrov navsezadnje nakazovala že povprečna poraba na našem normnem krogu. Vsekakor pa se zdi motorna izbira ena od najprimernejših v primerjavi s tekmeci – če se seveda še vedno navdušujete nad dizelskim pogonom. Seat Ateca je sicer res po videzu in osnovnih konstrukcijskih lastnostih kar blizu pravemu terencu, a se presenetljivo dobro znajde tudi, če si zaželimo bolj dinamično vožnjo. Z 18-palčnimi kolesi (kot dodatno opremo) se pri hitrejši vožnji v ovinke kar dobro izkaže.

Nekaj manj je voznik navdušen nad voznim udobjem, glede tega bi drugačne gume (17-palčne z drugačnim presekom) verjetno dale boljši vtis. A bi se tedaj izredna lahkotnost in preciznost vodenja avtomobila malenkost izgubili. Tu je pač treba skleniti kompromis med udobjem in športnostjo, kar je navsezadnje pri sodobnih avtomobilih res ena od najtežje rešljivih dilem (najbolj zaradi splošnega stanja naših cest). Preizkušena Ateca je bila zelo bogato opremljena z elektronskimi sistemi za pomoč pri vožnji, pa naj gre za varnost ali udobje. Pravzaprav so vanjo vgradili skorajda vse, kar je pri Seatu v tem pogledu mogoče dobiti. K sreči nam v realnosti ni bilo treba preizkušati funkcije zaviranja v sili, a vtis, ki ga Ateca pusti ob uporabi dodatkov, kot je aktivni tempomat ali ohranjanje smeri na voznem pasu, je zelo dober. Pri opremi z ročnim menjalnikom seveda aktivni tempomat ne sledi do ustavljanja. Dobro oceno bi lahko dali tudi dovolj učinkovitim žarometom s tehnologijo LED, za samodejno zasenčenje pa skrbi dodaten pomočnik. Tu je bila seveda prav tako dodatna pomoč za parkiranje (Park Assist). Seat prepoznava prometne znake, a to ni kakšna kdo ve kako omembe vredna lastnost, ker si slovenski cestarji radi prihranijo vse znake za preklice hitrostnih in drugih omejitev. Ateca je bila prav tako opremljena z električno poklopno vlečno kljuko in električnim pomočnikom za dviganje prtljažnih vrat, s sprožilom odpiranja z brco oziroma zamahom noge. Na visoki ravni je tudi podpora za povezljivost pametnega telefona (skupaj s Seatovim Multi Linkom), omeniti pa velja mesto v vznožju sredinske konzole, kjer je bil nameščen indukcijski polnilnik za telefone. Ateca z opremo Xcellence je zares na kar visoki ravni glede na vtis udobja in že trka na vrata premijskih avtomobilskih znamk. To ponuja za razmeroma sprejemljivo doplačilo.

Paketni dodatki (na primer Urban Xcellence 2) sicer kar nekaj stanejo, a je seznam uporabnih dodatkov dovolj bogat, da res pomenijo večjo vrednost. Če s te strani pogledamo končno ceno preizkušene Atece, se zdi, da kupec za svoj denar res dobi veliko. No, vstopni prag je seveda višji, kot je morda kdo pričakoval glede na to, za katero znamko gre. A tudi pri tekmecih se cenovna politika ne razlikuje kaj dosti, le da pri vseh vsega, kar ponujajo pri Seatu, sploh ni mogoče izbrati. Torej: Seat Ateca je sicer prvi Seatov terenec (ali SUV). Španci so sicer nekaj časa ponujali Alteo z zvišanim dnom in štirikolesnim pogonom ter oznako Freetrack, a je bila to povsem druga zgodba. Zdi se, da so z novo ponudbo prišli ob pravem času. Ateca je v našem točkovanju za las zgrešila najvišjo oceno, do te ji manjkajo malenkosti.

Tomaž Porekar foto: Saša Kapetanovič