Seat Exeo 2.0 TSI (147 kW) Sport

Seat je najšportnejša znamka v skupini Volkswagen, vendar do zdaj v svojem prodajnem programu ni imela (dinamične) limuzine v zgornjem srednjem razredu. Pri Audiju pa tradicionalno stavijo predvsem na udobje in luksuz, čeprav si kakšnega 'esa' (S3, S4 in tako naprej . . ) pri vožnji po prehitevalnem pasu na nemški avtocesti nikakor ne želite videti v vzvratnem ogledalu.

Kaj šele ekskluzivni R8. Če pogledamo na količino kilovatov, ki se skrivajo pod posameznimi motornimi pokrovi, Seatova športnost torej kar malce zbledi.

Nato pa so predstavili Exea. Seatov novinec naj bi zapolnil luknjo v prodajnem programu, ob tem pa malce izpraznil Audijeva skladišča, saj je – kar v skupini Volkswagen sploh ne skrivajo – le preoblečen Audi A4 prejšnje generacije. Zunaj so mu dodali nekaj Seatovih potez, v notranjosti volanski obroč s španskim znakom, in novinec naj bi predvsem z ugodno ceno ter preverjeno tehniko še naprej zadovoljeval kupce.

Na testu smo imeli najšportnejšo različico, ki se je bohotila z dvolitrskim prisilno polnjenim motorjem, ki sliši na oznako TSI. Kar 147 kilovatov oziroma okroglih 200 'konjev' naj bi obujenega pokojnika znova oživelo, skupaj z njim pa tudi dinamičnega Seatovega voznika. Saj veste, auto emocion namiguje predvsem na čustva, emocije. In Seat naj bi imel zopet avtomobil, ki bi športnost nosil v krvi. A ni tako.

Močan motor, ki se zlahka zavrti do 7000 vrtljajev, čeprav je za normalno delovanje povsem dovolj tisočak manj, kjer se rdeče polje na merilniku vrtljajev dejansko začne, školjkast sedež in športen volanski obroč niso dovolj, da bi temu Seatu pritaknili žig športnega. Čeprav se v imenu hvali z opremo Sport in med dodatno opremo celo s šport­nim podvozjem, 'pripelje' voznika žejnega čez vodo.

Seat Exeo Sport ni napet atlet, pač pa kot dinamična poslovna limuzina bolj nemirni mladi kravatar. Seveda pri Seatu znajo delati športne avtomobile, zato so pri Exeu naredili zgolj kompromis ter mu pritaknili le poskočen motor in nekaj športne opreme, saj je za temeljito predelavo (fine tuning) zmanjkalo časa. No, najverjetneje predvsem denarja, čeprav so ga naredili v zgolj 18 mesecih. Zato nikakor ne pričakujte preveč dinamike, preveč 'emocionov'.

Zaradi Audijevega umirjenega limuzinskega okolja bi se mogoče vseeno bolje izkazal s kakšnim turbodizlom? Najverjetneje. Navsezadnje se pri Seatu že hvalijo, da je Exeo zelo priljubljen kot službeni avtomobil (službeni avto leta 2009 v Nemčiji po izboru revije Firmenauto ter nemške organizacije DEKRA), in so modro tiho glede športnosti. Zgolj motor, sedež in volanski obroč že dolgo niso več dovolj za dober športni avtomobil, ker dobro vedo tudi v Seatu.

Zato lahko najprej ugotovimo, da je motor izvrsten, če spregledamo visoko porabo goriva tudi pri umirjeni vožnji in nekaj oklevanja pri nežnem speljevanju, kar je moteče predvsem v mestni gneči. Školjkasta prednja sedeža sta odlična, če vas okoli pasu zmore objeti vaša boljša polovica, saj so bočne opore bolj primerne za suhce kot za debe … hmm . . nesuhe voznike. In volanski obroč pade v roke, kot bi se z njim rodili.

Ob tem se lahko pohvali tudi s športno majhno varnostno blazino in nemotečimi gumbi ter vrtljivimi vzvodi, s katerimi upravljamo radio in telefon (bluetooth). Potem pa je, kot že rečeno, športnosti konec in začne se udobje. Opreme je dovolj, še najbolj pa navdušijo materiali v notranjosti. Predvsem armaturna plošča je čista kopija Audijeve, zato so tipke priročne, lepe in dajejo občutek vrhunske kakovosti. Tistega občutka cenene plastičnosti, ki so ahilova peta drugih Seatov, v tem avtomobilu ne boste doživeli.

Če smo nazornejši: pokrijte znak na volanskem obroču in videli boste, da tudi lastniki Audijev ne bi ugotovili, da sedijo v Seatu. Po našem mnenju je prav v notranjosti Exeo najbolj napredoval v primerjavi z drugimi Seati, saj smo bili pri zunanjosti neenotni, ali je zadetek v polno ali zgolj izhod v sili. Navkljub agresivnemu zaključku izpušne cevi, ki se pri najmočnejšem Exeu konča na obeh koncih zadka, medtem ko imajo preostale različice dva zaključka na levi strani, črnim šipam in velikim 17-palčnim aluminijastim platiščem …

Da je Exeo čistokrvni Audi, dokazuje tudi dolg hod stopalke za sklopko (ha, tega pa ne morejo skriti) in natančen, vendar počasen ročni šeststopenjski menjalnik. Na samodejni način pretikanja Multitronic bo po predvidevanjih treba počakati vsaj do konca leta, pa še to naj bi bilo na voljo le pri različici 2.0 TSI. Če smo se potolažili, da Exeo ni športnik, pač pa le hitrejša poslovna (hm, raje bomo rekli službena) limuzina, potem vam tudi športno podvozje ne bo šlo tako na živce.

Večvodilna prednja in zadnja prema sta namreč naravnani bolj na togo, kar boste občutili predvsem na razritih cestah, vendar pa premalo dodelani, da se avtomobil pri dinamičneje odpeljanih ovinkih ne bi nagibal oziroma izgubljal trakcijo. Seveda lahko govorimo o kompromisu, zato se po planinskih serpentinah nikar ne šopirite preveč, saj vas bo kakšen (tudi podhranjen) Leon pojedel za zajtrk.

Volanski sistem je zaradi serijskega Servotronica (servovolan, ki deluje glede na hitrost) primerno nežno posreden na parkirišču in odločno neposreden pri večjih hitrostih, a je dodatek spet serijski zgolj pri 2.0 TSI.

Pri opremi ne boste razočarani, saj ima Exeo šest varnostnih blazin (s kolenskim celo sedem na drugih trgih), serijsko samodejno dvokanalno klimatsko napravo (ki deluje odlično tudi pri najhujši poletni pripeki! ), izklopljiv stabilnostni sistem ESP, od Audija skopiran in pregleden potovalni računalnik ter tempomat. Med dodatno opremo svetujemo prostoročni sistem telefoniranja.

Zaprt hlajen predalnik pred sovoznikom, termoizolacijsko vetrobransko steklo in zatemnjene zadnje šipe pa bodo cenili prav vsi potniki, tudi otroci, ki jih boste lahko pripeli s pritrdišči Isofix. V prtljažniku je prostora za 460 litrov, ki ga lahko povečamo zaradi preklopljive zadnje klopi v razmerju 40 : 60.

Prtljažnik je načeloma lepo obdelan, oborožen s štirimi sidrišči in 12-voltno vtičnico za hladilno torbo, edina črna pika je neobdelana zgornja stranica, ki Audiju (ups, oprostite, Seatu) ni ravno v ponos. Za kakšen liter več pa boste morali počakati na kombijevsko različico z oznako ST.

Bolj ko premišljujemo o Exeu, bolj imamo občutek, da se bodo zanj odločali prej lastniki Audijev kot lastniki Seatov, saj je tudi počutje za volanom bolj nemško kot pa špansko. No, vsaj tisti Audijevi pristaši, ki niso obremenjeni z znamko in prestižem.

Da je Seat Exeo najcenejši Audi in eden najdražjih Seatov, pa tako ni treba poudariti. A če se boste odločili za boljšo različico, denimo 2.0 TSI z nekaj dodatne opreme, je ponudba za ta denar že pestra.

Huda tekmeca sta že Škoda Octavia RS ali Renault Laguna GT, da o močnejših Mondejih, Mazdah6 ali ne nazadnje Passatih sploh ne govorimo.

Iz oči v oči: Dušan Lukič

»Je Exeo prvi Seat ali le preoblečeni (stari) Audi? Težko reči, vsekakor pa je avto, ki ga Seat v svoji ponudbi krvavo potrebuje. In ker je bil prejšnji A4 prodajna uspešnica že z Audijevo ceno, Exeo pa ima povsem Seatovo ceno, ne gre dvomiti, da bo pritegnil marsikoga – predvsem tiste, ki iščejo prostoren, cenovno ugoden in tehnično preizkušen avto.«

Aljoša Mrak, foto:? Aleš Pavletič